zaščito
10 let Zveze Slovencev na Madžarskem
28. 10. 2000 00.00
Porabski Slovenci so proslavili 10-letnico delovanja svoje krovne, povezovalne organizacije na Madžarskem. Slavnostni govornik, predsednik Zveze Jože Hirnoek, je povedal, da je bila ob demokratičnih spremembah na Madžarskem želja oživiti slovenstvo v Porabju močnejša od malodušja - kljub prvim šibkim in negotovim korakom.
Britanski premier na obisku v Španiji
27. 10. 2000 00.00
Španski premier Jose Maria Aznar se je v španski prestolnici sešel z britanskim kolegom Tonyem Blairom. Na srečanju sta Blair in Aznar razpravljala predvsem o temah, povezanih z EU. Premiera sta v skupnem pismu predsedniku evropske komisije Romanu Prodiju med drugim zavzela za popolno liberalizacijo trga elektrike in plina na območju EU do leta 2004, nad katero pa niso navdušene vse članice EU, predvsem Francija. Blairov enodnevni obisk je zaznamoval problem poškodovane britanske jedrske podmornice Tireless, ki je že pet mesecev v pristanišču na Gibraltarju. K pristanku je bila prisiljena zaradi poškodbe sistema za hlajenje reaktorja, za katero se je izkazalo da je večja kot so predvidevali. Španija se je v zvezi s podmornico pritožila, ker iz Londona ni dobila zadosti informacij o tem, kako potekajo popravila podmornice, saj je vlada v Madridu menila, da je odgovorna za zaščito 300.000 ljudi, ki živijo v bližini britanske kolonije Gibraltar.
Podobnik zavrača vse obtožbe
25. 10. 2000 00.00
Predsednik Telekomove uprave Marjan Podobnik je v današnji izjavi za javnost zavrnil vse obtožbe o zlorabah na račun sodelovanja Telekoma Slovenije in podjetja Episcenter pri izvedbi oglaševalske akcije Vse dimenzije nove ekonomije.
Praznovanje dneva OZN
25. 10. 2000 00.00
Ob 55. obletnici ustanovitve Združenih narodov so se po vsem svetu zvrstile prireditve, na sedežu svetovne organizacije v New Yorku pa sta generalni sekretar Kofi Annan in predsednik Generalne skupščine Harri Holkeri pozvala voditelje držav k izpolnjevanju obljub, danim na letošnjem vrhu tisočletja. Osrednji del
Znani dobitniki nagrade svobode tiska
24. 10. 2000 00.00
Odbor za zaščito novinarjev (CPJ) je včeraj v New Yorku objavil imena štirih dobitnikov letošnje mednarodne nagrade svobode tiska. Nagrajenci za pogumno in neodvisno poročanje so Željko Kopanja iz Bosne in Hercegovine, Modeste Mutiga iz Demokratične republike Kongo, Steven Gan iz Malezije in Mašalah Šamsolvecin iz Irana. Med svojim novinarskim delom so nagrajenci tvegali življenja, bili zaprti, eden izmed njih pa je preživel tudi bombni napad na njegov avtomobil. Nagrade bodo slavnostno podelili 21. novembra v New Yorku.
Končan arabski vrh v Kairu
22. 10. 2000 00.00
Voditelji 22 držav članic Arabske lige so Izrael v resoluciji obsodili, da je bližnjevzhodni mirovni proces spremenil v vojno proti palestinskemu ljudstvu ter da je odgovoren za vnovičen izbruh nasilja in napetosti na območju. Od Varnostnega sveta ZN so arabske države zahtevale, da zagotovi zaščito Palestincev in preuči morebitno oblikovanje mednarodnih sil. Od svetovne organizacije so zahtevali tudi ustanovitev mednarodnega sodišča, na katerem bi Izraelcem sodili zaradi vojnih zločinov in pokolov nad Palestinci. Na predlog Savdske Arabije so arabske države odobrile ustanovitev dveh skladov v vrednosti milijarde ameriških dolarjev za podporo družinam ubitih Palestincev in zaščito "arabskega in islamskega značaja vzhodnega Jeruzalema".
Danes vaja Predori 2000
21. 10. 2000 00.00
Reševanje v predoru v primeru težke prometne nesreče z večjim številom ponesrečenih je osnovni namen vaje Predori 2000, ki jo danes na Ljubelju pripravljata Uprava za obrambo Kranj in Uprava RS za zaščito in reševanje ministrstva za obrambo.
Nagrada za humanitarno delovanje
20. 10. 2000 00.00
Srednjeameriška skupina za zaščito otrok Casa Alianza je prejela nagrado Conrada N. Hiltona za humanitarno delovanje. En milijon dolarjev vredno nagrado podeljujejo od leta 1996. Casa Alianza pomaga otrokom ulice v Nikaragvi, Hondurasu, Mehiki in Gvatemali. Nudi jim hrano, zatočišče, zdravstveno oskrbo in možnosti za šolanje, bori pa se tudi proti trgovanju z otroki. Nagrado bo jordanska kraljica Noor podelila danes v Ženevi.
Proces proti Krstiću
19. 10. 2000 00.00
Obramba bosanskosrbskega generala Radislava Krstića, ki ga obtožnica haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije bremeni genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, je danes predstavila dokaze, v skladu s katerimi naj bi nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karađić svojim enotam tik pred padcem muslimanske enklave Srebrenica, ki je bila pod zaščito Združenih narodov, ukazal "popolno zaščito" pripadnikov ZN in muslimanskega prebivalstva v mestu.
Novo zemljišče Društvu za zaščito živali
13. 10. 2000 00.00
Ministrstvo za obrambo (MORS) in Društvo za zaščito živali Ljubljana sta se danes dogovorila o začasni uporabi zemljišča, ki je v lasti MORS. Ministrstvo bo zemljišče, ki se nahaja zunaj ograjenega kompleksa skladišč v Rojah, društvu dalo v brezplačno uporabo do leta 2010. Z omenjenim dogovorom ministrstvo dovoljuje, da društvo na tem zemljišču postavi ustrezne objekte, ki so potrebni za delovanje zavetišča za živali, društvo pa se je hkrati zavezalo, da bo pridobilo vsa potrebna dovoljenja za postavitev začasnih objektov, so sporočili iz vladnega urada za informiranje.
Hrvaška vlada sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Hrvaška vlada je na današnji seji sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ, v katerem poudarja, da bo popolna normalizacija odnosov z ZRJ mogoča le ob razvoju demokratičnih procesov v tej državi. Vlada v Zagrebu v dokumentu tudi podpira zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na predsedniških volitvah v ZRJ, saj po njenih ocenah pelje k utrditvi in stabilizaciji političnih razmer v regiji in ZRJ po 13-letni diktaturi Slobodana Miloševiča. V zvezi s politiko Evropske unije do držav, vključenih v proces stabilizacije in pridruževanja, hrvaška vlada opozarja na nujnost enakega ocenjevanja dosežkov vsake od držav, pa tudi na doslednost izvedbe politike, ki jo je EU striktno izvajala od aprila leta 1997. Ta politika med drugim vključuje zaščito človekovih pravic in pravic manjšin, spoštovanje resolucij Varnostnega sveta ZN in mirovnih procesov v regiji, spodbujanje vrnitve beguncev in izgnancev ter sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je še navedeno v dokumentu hrvaške vlade. Hrvaška vlada tudi poudarja, da je zanjo nesprejemljivo, da Slobodan Milošević na kakršenkoli način še naprej deluje na jugoslovanskem političnem prizorišču. Po mnenju Hrvaške morajo namreč Milošević in druge osebe, osumljene ali obsojene zaradi vojnih zločinov, storjenih na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu, in se nahajajo na ozemlju ZRJ, odgovarjati za zločine oziroma morajo biti izročene haaškemu sodišču. Hrvaška vlada tudi ocenjuje, da imajo vse države naslednice nekdanje SFRJ pravico do nasledstva. Hrvaško vodstvo v dokumentu poudarja tudi pomembnost odnosov do BiH, pri čemer poziva ZRJ, da kot podpisnica daytonskega sporazuma prispeva k njegovi izvedbi in podpre napore, da BiH kot samostojna in celovita država zagotovi stabilnost ter politični, gospodarski in socialni napredek.
Izraelska vlada podaljšala ultimat
10. 10. 2000 00.00
Izraelska vlada je po peturni izredni seji ponoči "za nekaj dni" podaljšala ultimat palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu, da ustavi nasilje na Zahodnem bregu in v Gazi. Izraelska vlada želi dati čas svetovnim in bližnjevzhodnim voditeljem, ki si prizadevajo za rešitev najnovejše krize. Barak je sinoči pozval vse prebivalce, naj ustavijo nasilje. Jude je pozval, naj se za vsako ceno izogibajo napadov na Arabce, te pa, naj ne sledijo "skrajnežem, ki so v manjšini". Medtem je izraelska vojska minulo noč razstrelila poslopje v bližini judovskega naselja v Netzarimu, v Hebronu pa so sinoči izbruhnili hudi spopadi med Palestinci ter izraelskimi vojaki in naseljenci. Do spopadov je prišlo v bližini dela mesta, kjer pod zaščito vojske živi 400 judovskih naseljencev. Žrtev po doslej znanih podatkih ni bilo. Neimenovani predstavnik Bele hiše je sinoči sporočil, da za zdaj še niso izpolnjeni pogoji za pripravo bližnjevzhodnega vrha, ki bi se ga udeležili Barak, Arafat, ameriški predsednik Bill Clinton in egiptovski predsednik Hosni Mubarak, čeprav vrha nihče ni izrecno zavrnil.
Nadaljevanje spopadov na Zahodnem bregu
04. 10. 2000 00.00
V davišnjem streljanju v bližini Ramale na Zahodnem bregu sta bila ubita dva oborožena Palestinca. V oboroženih spopadih, ki so izbruhnili pretekli četrtek, je bilo doslej ubitih že najmanj 60 ljudi, več kot 1.300 pa je bilo ranjenih. Eden hujših zadnjih incidentov se je zgodil v bližini židovskega naselja Netzarim v Gazi, kjer so izraelski tanki in helikopterji obstreljevali zgradbo, v kateri naj bi se zadrževali paslestinski borci. Ulične bitke so se nadaljevale pozno v noč v bližini Betlehema na Zahodnem bregu, kjer je izraelska vojska uporabila tanke, kljub zagotovilom, da bodo omejili spopade. Palestinski voditelj Jaser Arafat je po današnjih pogovorih s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom v Parizu povedal, da je njegovo srečanje z izraelskim premierom Ehudom Barakom odvisno od tega, ali bo prišlo do oblikovanja mednarodne preiskovalne komisije, ki naj bi raziskala vzroke za izbruh najnovejšega vala nasilja na zasedenih ozemljih, zagotovila pa naj bi tudi zaščito civilistov pred "pokoli". Srečanje med Arafatom in Barakom je sicer predvideno ob 12.30 po srednjeevropskem času. Sicer je Arafat potrdil, da se bo po pogovorih z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright vrnil v Elizejsko palačo. Palestinskega voditelja v Parizu spremlja delegacija ministrov in svetovalcev, v kateri sta med drugim tudi vodja pogajalcev z Izraelom Saeb Erekat ter minister za mednarodno sodelovanje Nabil Šat. Egiptovski vladni časnik Al-Ahram pa danes poroča, da se bodo v četrtek v letovišču Šarm el-Šejk ob Rdečem morju na pogovorih o rešitvi krize sešli Arafat, Barak, Albrightova in egiptovski predsednik Hosni Mubarak. Omenjeno srečanje je v torek potrdil tudi Barakov kabinet.
Haider brani ugled avstrijskih veteranov
02. 10. 2000 00.00
Koroški deželni glavar Jörg Haider se je na včerajšnjem tradicionalnem srečanju vojnih veteranov v Ulrichsbergu blizu Celovca zavzel za zaščito ugleda avstrijskih vojnih veteranov iz druge svetovne vojne. Preteklost veteranov ni mogoče primerjati s preteklostjo vojnih zločincev, kot bi to radi prikazali v tujini, je poudaril Haider.
Peterle v Sarajevu
30. 09. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je včeraj v Sarajevu, v okviru delovnega obiska skupaj s predstavniki slovenskega gospodarstva, sestal z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Wolfgangom Petritschem. Petritsch je pohvalil prizadevanje Slovenije in Mednarodnega sklada za razminiranje in žrtve min (ITF), ki uspešno lobira za pridobivanje tujih sredstev za odstranjevanju protipehotnih min. Razminiranje je namreč eden izmed bistvenih dejavnikov pri vračanju beguncev. Peterle je sogovorniku obljubil, da bo Slovenija pomoč nudila še naprej, da bo posebno pozornost namenila gospodarskim stikom med državama in bo še naprej izobraževala kadre v državnih organih BiH. Minister Peterle se je srečal še s predsedujočim predsedstva BiH Alijem Izetbegovićem, ki je še posebej izpostavil težaven proces sprave med narodi in pri tem menil, da je potrebno zavrniti načelo kolektivne krivde.
Vaja civilne zaščite Morje 2000
30. 09. 2000 00.00
Uprava za zaščito in reševanje Koper je na podlagi sklepa vlade dopoldne v Koprskem zalivu uspešno organizirala vajo civilne zaščite Morje 2000. Vajo so izvedli pristojni štabi, enote in službe civilne zaščite ter zavodi, organi in organizacije civilne zaščite na območju obalne regije, njen namen pa je bil preizkusiti in izpopolniti njihovo organiziranost, pripravljenost, usposobljenost in opremljenost ob morebitnih nesrečah, so sporočili iz vladnega urada za informiranje. Nenapovedana vaja je potekala s predpostavko, da sta zaradi megle v zalivu trčila tanker in trgovska ladja ter da je na trgovski ladji nastal požar, iz tankerja pa se je v morje izlila večja količina nafte. Z vajo so med drugim preverili morebitne pomanjkljivosti načrtov zaščite, reševanja in pomoči v primeru nesreč z nevarnimi snovmi na morju, skupno sodelovanje s Slovensko vojsko, upravo za pomorstvo, policijo, službami v pristanišču Koper in drugimi službami, ki skrbijo za zaščito obalnega morja. Hkrati so preverili sistem zvez ZARE in nekaterih drugih sodelujočih ter sistem obveščanja in vodenja zaščite, reševanja in pomoči.
Strategija biotske raznovrstnosti
26. 09. 2000 00.00
Ministrstvo za okolje in prostor je v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje obrambnega ministrstva na Igu pripravilo drugo delavnico za pripravo strategije biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti, ki je namenjena predstavnikom vladnih sektorjev in gospodarskih združenj. Cilji tokratne delavnice so predstavitev izhodišč in koncepta strategije, pregled potencialnih sektorskih vizij, izmenjava mnenj in izkušenj glede ohranjanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti ter zbiranje informacij glede predlaganega pristopa k reševanju zahtev konvencije o biološki raznovrstnosti.
Srečanje Kučan - Antonione
26. 09. 2000 00.00
Predsednik Milan Kučan se je danes v Ljubljani sestal s predsednikom Deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine (FJK) Robertom Antonionejem, ki mu je predstavil pobudo dežele FJK o regionalnem povezovanju in sodelovanju med obmejnimi deželami in pokrajinami Italije, Slovenije, Avstrije in Hrvaške "Stati generali transfrontalieri", so sporočili iz urada predsednika. Regionalno sodelovanje naj bi potekalo na vseh ravneh in v vseh segmentih družbe, v projekt pa naj bi bila vključena tudi EU.
Juri predstavil okoljevarstveni program
26. 09. 2000 00.00
V organizaciji odbora za okolje, zaščito narave in varnost reaktorjev nemškega zveznega parlamenta je bila včeraj v Berlinu javna razprava na temo Širitev Evropske unije (EU) na vzhod in okolje, na kateri so sodelovali predstavniki pristojnih parlamentarnih odborov petih držav kandidatk za prvi krog širitve EU.
Ferrero-Waldner o pravicah manjšin
21. 09. 2000 00.00
Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je danes na 11. Evropskem kongresu narodnih skupnosti v Osojah na avstrijskem Koroškem kandidatke za članstvo v Evropski uniji spomnila, da je spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin, eden od kriterijev za članstvo v EU. V Evropi in svetu še vedno obstajajo države, v katerih varstvo in podpora manjšin skoraj da ne obstaja, je še dodala Ferrero-Waldnerjeva. Ferrero-Waldnerjeva je poudarila, da je skrajni čas, da države priznajo raznolikost svojih državljanov, obstoj manjšin in legitimne interese pripadnikov manjšine, pri čemer pa ni izrecno navedla nobene države. V povezavi s tem je Ferrero-Waldner poudarila, da je za zaščito manjšin odgovorna vsaka posamezna vlada.
VS obsodil napad na humanitarna delavca
20. 09. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je ostro obsodil napad na dva humanitarna delavca ZN v Gvineji, pri čemer so neznanci v nedeljo enega ubili, drugega pa ugrabili. Predsedujoči Varnostnemu svetu, veleposlanik Malija Moctar Ouane je v izjavi za javnost še sporočil, da VS z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je omenjeni napad sledil številnim vdorom oboroženih skupin iz Liberije in Sierre Leone v zadnjem mesecu dni. Urad ZN za begunce v Gvineji skrbi za okrog 460.000 beguncev, od tega jih je 330.000 iz Sierre Leone in 126.000 iz Liberije. Umor in ugrabitev v
Obveščanje v primeru večjih onesnaževanj
18. 09. 2000 00.00
V izobraževalnem centru ministrstva za obrambo na Igu se danes pričenja tridnevna mednarodna delavnica o sistemih obveščanja v primeru večjih onesnaženj, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor (MOP).
Obveščanje v primeru večjih onesnaževanj
17. 09. 2000 00.00
V izobraževalnem centru ministrstva za obrambo na Igu se bo jutri pričela tridnevna mednarodna delavnica o sistemih obveščanja v primeru večjih onesnaženj, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor (MOP).
Kračun predal akreditive
06. 09. 2000 00.00
Slovenski veleposlanik v ZDA Davorin Kračun je v torek ameriškemu predsedniku Clintonu predal poverilna pisma. Veleposlanik Kračun je Clintonu prenesel pozdrave predsednika Milana Kučana, premiera Andreja Bajuka in zunanjega ministra Lojzeta Peterleta ter poudaril, da si tako Slovenija kot ZDA prizadevata za razvoj demokracije v svetu, tesnejše politične in gospodarske vezi v mednarodni skupnosti, zaščito človekovih pravic ter varnost in stabilnost v Evropi, zlasti na Balkanu.
Proizvodnja v Gorenju se nadaljuje
04. 09. 2000 00.00
Po včerajšnjem požaru, v katerem je nastala precejšnja gmotna škoda, saj je zgorelo srce Gorenja - obrat Galvana, so že danes v večini obratov Gorenja, ki naj bi ta mesec praznovalo 50-letnico obstoja, nadaljevali s proizvodnjo. Ker bo zaloga izdelkov, s katero Gorenje trenutno razpolaga, hitro pošla, bo uprava družbe nadomestne dele skušala dobiti na domačem oziroma tujem trgu, predvsem na italijanskem. Davi se je že sestala uprava družbe, ki je napovedala, da bodo vse moči usmerjene v takojšnji začetek gradnje nove galvanske hale.
Zavrnjen izpust domnevnega vohuna
02. 09. 2000 00.00
Prizivno sodišče v Denverju je takoj po prejemu pritožbe tožilstva na odločitev sodnika Jamesa Parkerja v Albuquerqueju o izpustitvi iz pripora po plačilu varščine za jedrskega znanstvenika po rodu s tajvana Wen Ho Leeja, to odločitev zavrnilo in ukazalo, da mora Lee ostati v zaporu.
Novi zakon o upravi nared za obravnavo
02. 09. 2000 00.00
Položaj državne uprave v sistemu delitve oblasti naj bi po novem kot del izvršilne oblasti, ki opravlja upravne naloge, uredili z novim zakonom o upravi. Zakon, ki sodi v sklop t.i. reforme javne uprave, je na četrtkovi seji sprejela vlada in ga bo predvidoma že v začetku prihodnjega tedna poslala v parlamentarni postopek za sprejetje po hitrem postopku. Zakon, če bo dobil zadostno podporo v državnem zboru, naj bi začeli uporabljati s konstituiranjem državnega zbora po prvih naslednjih volitvah. Ker gre za velike organizacijske spremembe, so določeni tudi relativno dolgi roki za izdajo vladnih uredb in za prilagoditev organizacije ministrstev novi ureditvi.
Brad Pitt v krutem filmu
28. 08. 2000 00.00
Predvajanje najnovejšega filma ameriškega zvezdnika Brada Pitta "Snatch" bi lahko v Veliki Britaniji postalo vprašljivo. Neko britansko društvo za zaščito živali je namreč ustvarjalce filma obtožilo, da so za potrebe snemanja ubijali živali. Društvo je že zahtevalo vpogled v različne verzije filma zaradi suma, da so med prizorom lova psi na koščke razkosali več zajcev. V končni verziji filma sicer zajcu, ki ga lovi trop psov, uspe pobegniti, društvo za zaščito živali pa je kljub temu prepričano, da vsi zajci v različicah filma niso bili deležni podobne sreče. Producenti filma morajo zdaj komisiji za cenzuro dokazati, da med snemanjem res niso mučili nobenih živali
Scheibner o vstopu Slovenije v EU
28. 08. 2000 00.00
Avstrijski obrambni minister Herbert Scheibner je v pogovoru za današnjo izdajo dunajskega političnega tednika Format znova potrdil, da Slovenija in Češka ne moreta vstopiti v EU, dokler ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibnerjeva izjava tako ni v skladu z uradno izjavo, v kateri je avstrijsko zunanje ministrstvo v sredo sporočilo, da članstva Slovenije in Češke v EU ne bodo povezovali z vprašanjem odprave Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibner je poudaril, da države kandidatke za vstop v EU ob vstopu v unijo ne bi smele imeti predpisov, ki so bili podlaga za izgon in pobijanje več sto tisoč ljudi. Pojasnil je, da ti predpisi niso v skladu z načelom EU, ki hoče biti skupnost humanističnih, demokratičnih držav. Avstrijski obrambni minister je še dodal, da v primeru, da Slovenija in Češka ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov, ti dve državi nista zreli za sprejem v EU. Avstrijski svobodnjaki (FPOe) so pooblaščencu vlade za širitev EU (OeVP) Erhardu Buseku očitali, da ni primeren za položaj, ki ga opravlja. Pojasnili so, da pri državah kandidatkah zbuja napačna pričakovanja in tako dolgoročno otežuje realistično razpravo z njimi. Poslanec FPOe Matin Graf pa je Busekovo izjavo, da svobodnjaki povezujejo odpravo Beneševih dekretov z vstopom Češke v EU, kar ne ustreza vladnim smernicam, označil za napačno. Predstavnik narodnostnih skupin in nekdanji pravosodni minister Harald Offner je opozoril na manjšinske standarde in zaščito narodnostnih skupin v EU in ob tem dejal, da ni prav, da bi bodoče članice teptale te standarde. Ocenil je še, da zato ne gre zgolj za "dvostranski" problem, kot ga je označil Busek, temveč za problem celotne EU. Busek je v pogovoru za sredino izdajo avstrijskega časnika Kleine Zeitung zavrnil Haiderjeve grožnje, da bo Avstrija preprečila vstop Češke in Slovenije v EU, če ne bosta odpravili Beneševih dekretov oz. Avnojskih sklepov.
Denar za preučevanje cvetenja morja
27. 08. 2000 00.00
Tudi letošnje ponovno cvetenje morja je pokazalo, da je celotna razsežnost pojava sluzi v morju, zlasti podpovršinske faze, ter kopičenje sluzi v globljih slojih kot tudi ocena njegove prostorske razsežnosti, še vedno velika neznanka. Zato so na štirih ministrstvih - za znanost in tehnologijo, okolje in prostor, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter obrambo (na Upravi RS za zaščito in reševanje) - objavili javni razpis raziskovalnih projektov za podporo ciljem nacionalnega pomena na področju gospodarjenja z vodami. V okviru raziskovalnega programa Vode z omenjenim razpisom pa se bo(do) izbrana raziskovalna organizacija ukvarjala predvsem z raziskovanjem sluzi v morju in možnih ukrepih za olajšanje posledic. Zaradi vrste neznank pri nastajanju tega pojava v Jadranskem morju doslej niso bila možna nikakršna predvidevanja o nastanku, razvoju in prenehanju tega pojava. Zaradi vrste neposrednih in posrednih vplivov na turistično gospodarstvo, na ribištvo in marikulturo pa so omenjeni vladni resorji kot osnovni cilj projekta zastavili predvsem izdelavo metodologije za ocenjevanje količine sluzi v podpovršinskih in globljih slojih z oceno prostorske razsežnosti tega pojava, izdelavo predloga ukrepov za olajšanje posledic ter vključitev izsledkov v okoljsko poročilo. Okvirna vrednost sredstev, ki jih za izvedbo programa namenjajo omenjena ministrstva, je 12 milijonov tolarjev.