za. osama

Talibani napovedali sveto vojno

18. 09. 2001 00.00

Talibanski režim bo v primeru ameriških povračilnih napadov razglasil sveto vojno proti ZDA. Odločanje vrhovnega sveta talibanskih verskih dostojanstvenikov o izročitvi Osame bin Ladna so preložili.

Afganistan zaprl zračni prostor

17. 09. 2001 00.00

Talibanske oblasti so zaprle zračni prostor nad Afganistanom. Afganistanski prebivalci pa v strahu pred povračilnimi napadi množično bežijo v Pakistan in Iran, ki sta že zaprla meje.

Posterji bin Ladna se prodajajo za med

18. 09. 2001 00.00

V Liberiji se posterji glavnega osumljenca za nedavne teroristične napade v Washingtonu in New Yorku, Osame bin Ladna, prodajajo za med.

Ashcroft za poostritev kazni

17. 09. 2001 00.00

Ameriški pravosodni minister Ashcroft je pozval kongres k sprejemu zakona o povišanju zaporne kazni za tiste, ki sodelujejo s teroristi ali jim nudijo zatočišče. Medtem pa reševalci nadaljujejo iskanje morebitnih preživelih napada na WTC.

V pričakovanju ameriškega maščevanja

16. 09. 2001 00.00

V Združenih državah poteka velika mobilizacija. Kar 85 odstotkov Američanov podpira vojaško akcijo. Najverjetnejša tarča napada še vedno ostaja Afganistan, kjer naj bi se skrival teroristični vodja Osama Bin Laden. Bin Laden je danes preko afganistanske tiskovne agencije znova zanikal svojo vpletenost v teroristični napad, toda Združene države so neomajne.

Talibani o izročitvi bin Ladna

17. 09. 2001 00.00

Vrhovni voditelj talibanov, mula Mohamed Omar, je sporočil, da bo o morebitni izročitvi Osame bin Ladna odločal vrhovni svet verskih dostojanstvenikov.

Izdani prvi zaporni nalogi

14. 09. 2001 00.00

V torkovih terorističnih napadih v ZDA je po podatkih FBI sodelovalo 19 teroristov in ne 18, kot je bilo sprva sporočeno. Ameriško pravosodno ministrstvo pa je izdalo prve zaporne naloge za osumljene sodelovanja.

V pričakovanju ameriškega maščevanja

16. 09. 2001 00.00

V Združenih državah poteka velika mobilizacija. Kar 85 odstotkov Američanov podpira vojaško akcijo. Najverjetnejša tarča napada še vedno ostaja Afganistan, kjer naj bi se skrival teroristični vodja Osama Bin Laden. Bin Laden je danes preko afganistanske tiskovne agencije znova zanikal svojo vpletenost v teroristični napad, toda Združene države so neomajne.

Osama bin Laden – najbolj iskani terorist na svetu

14. 09. 2001 00.00

Trenutno najhujši sovražnik Zahoda in eden glavnih osumljencev za teroristične napade v ZDA Osama bin Laden, je za družbo ABC NEWS leta 1996 privolil v enega redkih intervjujev.

ZDA iščejo bin Ladna

15. 09. 2001 00.00

Ameriški državni sekretar Colin Powell je potrdil, da je savdski milijarder Osama bin Laden glavni osumljenec za torkove teroristične napade v New Yorku in Washingtonu.

Odzivi na napade

13. 09. 2001 00.00

Številni slovenski in svetovi politiki so se odzvali na torkove teroristične napade v ZDA

Nato zanikal priprave na napad

13. 09. 2001 00.00

Zveza Nato je odločno zanikala poročanje britanskega časnika The Guardian, ki trdi, da zavezništvo pripravlja množični napad na Afganistan kot povračilo za torkove teroristične napade v ZDA.

Svetovni odzivi na napade

13. 09. 2001 00.00

Medtem ko je večina svetovnih voditeljev Ameriki izrazila solidarnost in sožalje, je iranska televizija ob rušenju World Trade Centra predvajala patriotske pesmi, ki so se začele z Dol z Ameriko.

ZDA še vedno v šoku

12. 09. 2001 00.00

Na jugu Manhattna, kjer sta do nedavnega stala slovita "dvojčka" WTC-ja, poteka reševalna akcija iskanja morebitnih preživelih, v kateri sodeluje Nacionalna garda in več sto prostovoljcev. FBI naj bi medtem že aretiral nekaj oseb, osumljenih za vpletenost v napadih.

Število žrtev narašča

12. 09. 2001 00.00

Izpod ruševin popolnoma uničenega Svetovnega trgovinskega centra (WTC) v New Yorku naj bi do sedaj potegnili devet preživelih. Newyorške oblasti domnevajo, da sta stavbi pod seboj pokopali več tisoč ljudi, med katerimi naj bi bili tudi tuji državljani. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče.

Eksplozije v Kabulu

12. 09. 2001 00.00

Odgovornost za nočni raketni napad na Kabul so prevzeli afganistanski uporniki, ki nasprotujejo vladajočim Talibanom.

Teroristi grozijo Atlantisu

11. 07. 2001 00.00

Izstrelitev ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis s petimi astronavti, napovedano za četrtek ob 11. uri po srednjeevropskem času, lahko zaradi nenavadnega razloga preložijo. Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da začasno ne bo uporabljala nadomestnega letališča v Maroku.

ZDA brez dokazov proti bin Ladnu

30. 05. 2001 00.00

Talibanske oblasti v Afganistanu so danes zatrdile, da ZDA nimajo trdnih dokazov o vpletenosti Osame bin Ladna v teroristična napada na ameriški veleposlaništvi v Nairobiju in Dar es-Salamu. Sodišče v New Yorku je namreč včeraj štiri domnevne sodelavce bin Ladna obsodilo zaradi sodelovanja v omenjena napada avgusta leta 1998, v katerih je umrlo 224 ljudi, 4000 ljudi pa je bilo ranjenih. Kot je poudaril tiskovni predstavnik afganistanskega ministrstva za informiranje Abdul Hana, se zaradi omenjenih obsodb ne bo povečalo število točk obtožnic zoper bin Ladna, ki se je v Afganistan zatekel leta 1996. ZDA si po mnenju istega vira prizadevajo diskreditirati talibanski režim, pri čemer omenjajo vprašanja človekovih pravic, prometa z drogami in terorizma.

Osama Bin Laden pral denar v Makedoniji?

16. 04. 2001 00.00

Savdski milijonar in domnevni teroristični voditelj Osama Bin Laden naj bi s pomočjo zvez v Iraku, Kuvajtu, Albaniji in Republiki srbski v Makedoniji s pomočjo poslovneža Cvetka Kabramova "opral" kakih 20 milijard kuvajtskih dinarjev, pišejo makedonski mediji, ki se sklicujejo na zanesljive vire. Kot piše skopski časnik Večer, naj bi bili v "posel stoletja" vpleteni Sadam Husein, Slobodan Milošević in Milorad Dodik ter več visokih makedonskih predstavnikov, med drugim nekdanji notranji minister Ljubomir Frčkovski, sedanji premier Ljubčo Georgievski in njegova soproga Snežana. Afero je najprej "odkril" skopski tednik Start, nato pa so se v raziskovanje posla vključili še ostali mediji v makedonski prestolnici, celo državna Nova Makedonija.

Kibernetični beduini in elektronski džihad

10. 02. 2001 00.00

Osama Bin Laden, borec za prevlado islama in nasprotnik vsega zahodnjaškega, uporablja za svoj boj prav zahodno internet tehnologijo. Še posebej zastonjske programe za šifriranje elektronske pošte, kot npr. PGP. Poleg tega pri organizaciji svojih ne ravno miroljubnih podvigov uporablja on-line čvekalnice (chat room), elektronske oglasne deske (BBS) in t.i. pornografske "newsgroups" na Usenetu. S pazljivo in dolgotrajno preiskavo so ugotovili, da se na nekaterih spletnih&nbsp

Začetek procesa proti teroristom

05. 02. 2001 00.00

V New Yorku se v ponedeljek začenja sodni proces proti štirim obtožencem za teroristična napada na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji leta 1998 ter široki zaroti proti Američanom po vsem svetu, ki naj bi jo vodil Osama bin Laden. Newyorški proces bo ogromen tudi za ameriške standarde, saj obtožnica proti skupaj 22 osebam zajema več kot 140 strani, priče pa prihajajo iz šestih različnih držav. Na zatožni klopi so sicer le štiri osebe, medtem ko jih je 13 na čelu z bin Ladnom še vedno na prostosti. Od preostale peterice se trije v britanskih zaporih borijo proti izročitvi ZDA, dva pa sta že v New Yorku.

Cohen predstavil poročilo o terorizmu

10. 01. 2001 00.00

Ameriški obrambni minister William Cohen je v Pentagonu predstavil poročilo skupine strokovnjakov o terorističnih grožnjah ameriškim enotam po svetu. Poročilo, ki so ga začeli sestavljati po terorističnem napadu na ameriški rušilec Cole v jemenskem Adenu 12. oktobra 2000, priporoča izboljšanje obveščevalne dejavnosti in sodelovanja med vladnimi agencijami ter jasna navodila ameriškim vojakom o terorističnih grožnjah. Cohen je menil, da bo v prihodnosti verjetno prihajalo do vse večjega števila terorističnih napadov na ameriške vojake po svetu, zato se bo potrebno nanje ustrezno pripraviti.

Nadaljevanje izraelsko-palestinskega nasilja

24. 10. 2000 00.00

Davi so izraelski vojaki s tanki napadli palestinsko mestece Beit Ošalah . Po poročilih izraelske televizije v napadu na to mestece nihče ni bil ranjen. Spopadi se nadaljujejo tudi v Hebronu in na Zahodnem bregu, kjer je bil en Palestinec ubit, štirje pa ranjeni.

Tudi Demokratska stranka podpira smrtno kazen

16. 08. 2000 00.00

Ameriška Demokratska stranka je drugi dan nacionalne konvencije v Los Angelesu posvetila predstavitvi in sprejemu strankine platforme, v kateri so navedene prednostne naloge stranke in njenega morebitnega predsednika do konca naslednjega štiriletnega volilnega obdobja. Medtem ko je večina vsebine platforme nesporna, pa je vključitev podpore smrtni kazni v besedilo vnesla nekaj tihega razdora med strankinim levim krilom in večinskim sredinskim delom. Platforma je sestavljena iz treh večjih tematskih sklopov z zvenečimi naslovi - Blaginja, Napredek in Mir. Izpostavljeni so dosežki administracije Billa Clintona in Ala Gora na Severnem Irskem, prizadevanja za mir na Bližnjem vzhodu in zadnji balkanski vojni v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu, kakor tudi zavezanost nadaljnji širitvi zveze NATO. V skladu s potrjenim zanimanjem Gora za probleme okolja je v platformo uvrščeno prizadevanje za ratifikacijo Kjotskega protokola o zmanjševanju emisije škodljivih plinov iz leta 1997, boj proti epidemijam, kot je aids, ter boj proti mamilom in organiziranemu kriminalu. Pozornost je posvečena tudi ameriški vojski, ki je, kot je razvidno iz platforme, najboljša na svetu, vendar je to prednost potrebno ohranjati z dobrimi plačami, urjenjem in izkoriščanjem tehnoloških prednosti.

Kacin sprejel egiptovskega veleposlanika

06. 04. 2000 16.36

Predsednik odbora DZ za mednarodne odnose Jelko Kacin je danes sprejel novoimenovanega egiptovskega veleposlanika Osama Abdela Fataha Haga. Kacin je izrazil željo, da bi Egipt v bližnji prihodnosti odprl svoje veleposlaništvo v Ljubljani. Veleposlanika je seznanil tudi z aktualno politično situacijo v Sloveniji in možnimi rešitvami nastalih razmer.

ZDA opozarjajo na teroristične napade

13. 12. 1999 21.21

Ameriško zunanje ministrstvo je pred začetkom božično-novoletnih počitnic svoje državljane po vsem svetu in tiste, ki se odpravljajo na potovanja, opozorilo na posebno previdnost. V tem času naj bi namreč Američanom v tujini grozila povečana nevarnost, kar naj bi dokazovale grožnje teroristov.

Bin Laden pomaga islamskim upornikom v Čečeniji?

18. 09. 1999 16.31

Poslovnež saudskega rodu Osama bin Laden, ki po mnenju ZDA financira teroristične akcije islamskih skrajnežev, namerava poslati okrepitve islamskim upornikom v Čečeniji, piše v današnji številki ruski dnevnik Izvestija.

Bin Laden v začetku avgusta v Čečeniji

05. 09. 1999 18.55

Po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax je bil saudski terorist Osama bin Laden na začetku avgusta, torej tik pred vdorom muslimanskih upornikov v Dagestan, v Čečeniji. Agencija, ki se je sklicevala na vire iz čečenskega glavnega mesta Grozni, je dodala, da je bin Laden preživel en teden v centru za urjenje upornikov v kraju Seržen-Jurt v osrednji Čečeniji.

Spominske slovesnosti za žrtve terorističnih napadov v Keniji in Tanzaniji

07. 08. 1999 12.49

Leto dni po bombnih napadih na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji so se danes v obeh vzhodnoafriških državah začele slovesnosti v spomin na žrtve napadov. Spominske slovesnosti potekajo v senci svaril pred morebitnimi novimi terorističnimi dejanji.

Bin Laden poziva k nadaljevanju svete vojne proti Američanom

11. 06. 1999 17.15

Saudski disident in v Washingtonu eden najbolj iskanih ljudi na svetu, Osama bin Laden, je v včerajšnjem televizijskem intervjuju dejal, da je njegova misija spodbujati muslimane proti ameriškemu okupatorju v Saudski Arabiji. ''Težimo k temu, da bi se narodi islama v svetem boju dvignili in osvobodili svojo deželo'', je za katarsko televizijsko postajo al-Jazeera iz neznane lokacije sporočil bin Laden.