zadela
Inter z južnoameriškimi zvezdniki do pokala UEFA
07. 05. 1998 10.49
Milanski Inter je v drugem poskusu vendarle uspel. Potem ko je lani v finalu evropskega pokala UEFA izgubil z nemškim Schalkejem 04, je sinoči v Parizu prepričljivo s 3:0 (1:0) premagal rimski Lazio.
Hašek in Grosek izločila Philadelphio; Montreal zelo blizu prvega uspeha po petih letih
02. 05. 1998 12.10
V Philadelphiji so v peti tekmi prvega kroga končnice severnoameriške hokejske lige NHL domači letalci trdo pristali. S porazom proti Buffalu po podaljšku so lanski finalisti letošnji nastop namreč končali že v prvem krogu končnice. Buffalo, ki si je v letošnji sezoni veliko točk priboril predvsem po zaslugi izrednega vratarja Dominika Haška, je v končnici prikazal doslej skrite vrline. Predvsem to velja za učinkovito igro z igralcem več, saj so od 32 priložnosti, ko so imeli na tekmah v končnici na ledu igralca več, zadeli devetkrat. Na zadnji tekmi v Philadelphiji so vse tri gole za zmago s 3:2 dosegli ob "power-playu". Junak srečanja je bil Michal Grosek, ki je z golom v šesti minuti podaljška Buffalu šele tretjič v zadnjih 14 poskusih omogočil napredovanje v naslednji krog končnice, pa tudi Hašek je bil s 35 obrambami spet na svojem mestu. V Washingtonu je Boston s prepričljivo zmago 4:0 - tri gole so gosje dosegli v drugi tretjini - znižal skupni izid v boju z Washingtonom na 2:3. Vratar Bostona Byron Dafoe je imel 26 obramb ter prvič v karieri na tekmi končnice ohranil nedotaknjeno mrežo, zadetke pa so dosegli Jason Alison, Sergej Samsonov, Rob DiMayo in Ray Bourque. Pingvini iz Pittsburgha so po sinočnjem porazu v domači dvorani zelo blizu izpadu iz tekmovanja. Montrealski Canadiens so jih premagali s 5:2 in v skupnem seštevku vodijo s 3:2. Mark Recchi je dosegel dva gola v zadnji tretjini, Patrice Briseboise in Shaynne Corson pa sta zadela v razmaku minute in pol v drugi tretjini. Edina svetla točka poraza pingvinov je tradicija; ko so namreč zadnjič, leta 1991, izgubljali dvoboj prvega kroga končnice z 2:3, so nazadnje ne le zmagali v prvem krogu, ampak tudi osvojili Stanleyev pokal. Prav nasprotno - prekinitev tradicije - pa si želijo v kanadskem moštvu, ki se mu v zadnjih petih sezonah, ko se je uvrstilo v končnico, nikoli ni uspelo uvrstiti v drugi krog tekmovanja.
Prvi maj - mednarodni praznik delavske solidarnosti
01. 05. 1998 09.54
Prvi maj je mednarodni praznik dela v spomin na dogodke v Chicagu leta 1886, ko so delavci v veliki splošni stavki zahtevali skrčenje delovnika na osem ur, policija pa je njihove demonstracije 1. maja v krvi zadušila. Prvi kongres 2. internacionale (julija 1889) je sklenil, da bodo vsako leto na ta dan množične manifestacije; prvi maj je tako postal dan razrednega boja. Katoliki pa od leta 1955 prvi maj praznujejo kot praznik Jožefa Delavca. Stavkovno gibanje v Združenih državah Amerike, ki se je bojevalo proti nizkim mezdam in slabim delovnim razmeram, je leta 1886 doseglo vrh in zajelo približno 610.000 delavcev. Prejemki delavcev so bili namreč zelo nizki, povprečna mezda je znašala 9 dolarjev na teden. Delovnik (6 dni na teden) je bil dolg 10 ur in pogosto še več, varstvo pred nesrečami pa je bilo majhno. Delavski boj je bil oster, saj so podjetniki združeno nastopali proti sindikalno organiziranim delavcem, jih uvrščali na črne sezname in zahtevali od delavcev prisego, da ne bodo člani nobenega sindikata. Stavke so se večinoma končale s porazom delavcev, ker sta policija in javnost podpirali delodajalce. Med stavko v St. Louisu so pomožni šerifi streljali na stavkajoče in pri tem ubili devet ljudi. V vsej državi so 1. maja izbruhnile stavke in demonstracije z zahtevo po osemurnem delovniku, pri čemer so bili delavci deloma oboroženi. V Milwaukeeju je policija ustrelila šest oseb. Ko je policija v Chicagu četrtega maja razgnala anarhistično zborovanje, ki je protestiralo proti ravnanju s stavkajočimi, je eksplodirala bomba, zaradi česar je umrlo sedem oseb; nato pa je policija začela slepo streljati v množico, pri čemer je smrtno zadela štiri osebe. Na prvem kongresu 2. internacionale leta 1889 so nato sklenili, naj se 1. maj vsako leto praznuje kot praznik delavske solidarnosti.
Mura nadaljuje s črno serijo
08. 04. 1998 18.29
V prvih tekmah polfinala slovenskega nogometnega pokala je Rudar iz Velenja v gosteh premagal Muro z 1:0 (0:0), v Novem mestu pa sta se domači Elan in Primorje razšla z neodločenim izidom 2:2 (1:0). V Murski Soboti je odločilni zadetek dosegel Pavlovič v 49. minuti, na Dolenjskem, kjer so domači dvakrat vodili, pa sta bila za Elan uspešna Rodič v 43. in Gruden v 81. minuti iz enajstmetrovke, za goste pa sta v polno zadela Lučič v 49. in Ipavec v 90. iz enajstmetrovke.
Urinska bomba zadela hišo že drugič zapored
10. 02. 1998 08.24
Že drugič v petih letih je neko hišo v Tiefenbronnu pri Pforzheimu v Nemčiji zadela kepa zmrznjenega urina, ki je priletala iz stranišča nekega potniškega letala. Tamkajšnji časopis Pforzheimer Zeitung je poročal, da je "neokusni izstrelek" s premerom desetih centimetrov zadel okvir strešnega okna.
ZDA boljše od Kostarike
08. 02. 1998 09.16
V srečanju CONCAF Gold cupa so nogometaši ZDA v Oaklandu ugnali Kostariko z 2:1 (1:0). Za Američane sta zadela Pope (7.) in Preki (78.), za Kostaričane pa Oviedo (56.).
Slovenija - Islandija 3:2 (1:1)
05. 02. 1998 18.06
Slovenska nogometna reprezentanca je v prvem nastopu na mednarodnem turnirju v Limassolu na Cipru premagala Islandijo s 3:2 (1:1). Za naše sta v polno zadela Zahovič (33., 65. oba iz 11-m) in Poljšak (68.), za Islandce pa sta bila uspešna Dadason in T. Gudjonsson.
Serijski infarkt na ulici
18. 01. 1998 10.33
Profesorja Duljka Fetića iz Bijelog Polja v Črni gori je zadela kap v trenutku, ko je skušal pomagati direktorju Šulju Idrizoviću, ki je doživel srčni napad, je poročalo črnogorsko časopisje. Mimoidoči Ramiz Ćorović, ki je videl, da se sta moža na lepem zgrudila sredi ceste, jima je pohitel na pomoč, a je tudi njemu odpovedalo srce. Bolničarji so ob prihodu lahko le ugotovili smrt profesorja in direktorja, Ramiza Ćorovića pa so v kritičnem stanju prepeljali na urgenco na oživljanje.
Izvoljen vietnamski predsednik
24. 09. 1997 00.00
Podpredsednika vietnamske vlade Tron Duc Luonga je parlament v Hanoju danes izvolil za predsednika Vietnama. Uradni viri so še sporočili, da bo 60-letni Luong na predsedniškem mestu zamenjal 77-letnega generala Le Duc Anha, ki ga je novembra lani zadela možganska kap. Anh je bil predsednik od leta 1992.