zagovarja
Turki zavrnili vabilo na pogajanja
05. 09. 2001 00.00
Rauf Denktaš, voditelj ciprskih Turkov, je zavrnil vabilo Združenih narodov za nadaljevanje pogajanj o usodi razdeljenega Cipra. Denktaš meni, da za nadaljevanje mirovnih pogovorov ni ustvarjenih pogojev.
Kmalu rešitev za begunce?
31. 08. 2001 00.00
Visoki komisariat OZN za begunce je od Avstralije zahteval, naj prebežnikom z ladje Tampa dovoli izkrcanje na Božičnem otoku.
Papež na obisku v Ukrajini
24. 06. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. je davi v Kijevu opravil prvo mašo na svojem potovanju po Ukrajini, ter pri tem po tisočletju cerkvenega razkola med katoliki in pravoslavnimi ponovno izrazil upanje na zbliževanje obeh cerkva. "Različne tradicije niso ovira za enotnost vere," je pozval papež. Bogoslužne slovesnosti se je v slabem deževnem vremenu udeležilo približno 30.000 vernikov, kar je sicer manj, kot so sprva pričakovali, prisoten pa je bil tudi ukrajinski predsednik Leonid Kučma.
Končano zgodovinsko srečanje
17. 06. 2001 00.00
Vrhunsko srečanje ameriškega in ruskega predsednika, Georgea Busha in Vladimirja Putina, na Brdu pri Kranju je potekalo brez zapletov. Pred začetkom vrha so potekali ločeni dvostranski pogovori ameriškega in ruskega predsednika s slovenskima gostiteljema, predsednikom države Milanom Kučanom in premierom Janezom Drnovškom. Premier Drnovšek je s Putinom govoril predvsem o situaciji na jugovzhodu Evrope ter o trenutni situaciji v Makedoniji, Bush in Drnovšek pa sta govorila o vprašanju Nata in njegove širitve ter o vprašanju partnerstva med ZDA in Rusijo. Drnovšek je izrazil upanje, da bo srečanje začetek novega dialoga med voditeljema. Na tiskovni konferenci je slovenski premier spregovoril tudi o stališču Slovenije do protiraketnega stališča. Dejal je, da ZDA ne bodo odstopile od tega projekta, saj izhajajo iz predpostavke, da so tehnološko vodilna država na tem svetu, da se ščitijo pred množičnimi raketnimi napadi ter dodal, da se mu zdi bistveno, da ZDA v tem ne nastopajo enostransko, zato želijo v dialog vključiti tudi Evropo in Rusijo.
Začenja se referendumsko odštevanje
11. 06. 2001 00.00
Volivci in volivke, ki se nedeljskega potrditvenega referenduma o noveli zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo ne bodo mogli udeležiti, bodo svoj glas lahko oddali v naslednjih treh dneh v okviru t.i. predčasnega glasovanja na sedežih okrajnih volilnih komisij. Volišča za referendumsko izjasnjevanje, ki so v večini primerov na sedežih upravnih enot, bodo odprta v torek, sredo in četrtek od 9. do 17. ure.
Končan kongres ZLSD
11. 06. 2001 00.00
Borut Pahor ostaja predsednik, Dušan Kumer pa glavni tajnik ZLSD, so odločili delegati 4. kongresa stranke, ki je končal dvodnevno zasedanje v koprski Bonifiki. Pahor in Kumer sta bila edina kandidata za predsedniško in tajniško funkcijo, in sicer je prvi prejel 325 glasov, drugi pa 285. V drugem krogu volitev je bila za podpredsednico stranke izvoljena Breda Pečan, člana strankinega predsedstva sta postala Danilo Tomšič in Jernej Brvar, članica pa Jožka Hegler. Nadzorni odbor bo po koprskem kongresu vodil Aleksander Ravnikar, njegovi člani pa bodo Majda Cvetanovski, Vida Florjančič, Tomaž Horvat, Anton Kovše, Jožefa Miklič in Jože Vuk. Delegati so za podpredsednika ZLSD izvolili Miloša Pavlico, predsednik konference je postal Boris Sovič, podpredsedniško mesto v istem organu pa je zasedla Danica Simšič. Izvoljeni so bili tudi en član in dve članici predsedstva stranke: Aurelio Juri, Janja Romih in Tjaša Žgavec.
Lokalne volitve v sosednji Italiji
10. 06. 2001 00.00
Tržaške volilce upravičeno štejejo za ene najbolj vestnih, saj jih je dobra tretjina oddala svoj glas že pred poldnevom, četudi bodo volišča odprta do desetih zvečer. Glede na stanje na voliščih, tu ne gre pričakovati množic, kakršne so na volitvah v Milanu, Rimu ali Neaplju globoko v noč čakale, da bi prešle na vrsto pred volilnimi skrinjicami.
Sindikalni partnerji o delavski ustavi
06. 06. 2001 00.00
Socialni partnerji - sindikati, delodajalci in vlada - se bodo danes znova srečali na usklajevanjih o predlogu novega zakona o delovnih razmerjih. Potem ko so minuli teden sklenili pregled vseh členov zakonskega predloga - teh je 238, se bodo zdaj vrnili k tistim določilom, ki so najbolj problematična. Vlada želi, da bi predlog t.i. male delavske ustave uvrstili že na julijsko sejo državnega zbora, kako uspešni bodo socialni partnerji pri zbliževanju stališč, pa je težko napovedati.
Usklajevanja male delavske ustave
28. 05. 2001 00.00
Socialni partnerji - sindikati, delodajalci in vlada - nadaljujejo z usklajevanji o predlogu novega zakona o delovnih razmerjih. Pred njimi so usklajevanja še zadnjih členov zakona - doslej so prišli do 160. člena zakona, ki sicer obsega več kot 230 členov - nato pa se bodo znova lotili tistih delov zakona, o katerih se doslej niso uspeli dogovoriti. Po predvidevanjih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve naj bi partnerji prihodnji teden usklajevanja končali.
Verheugen o španskih zahtevah
20. 05. 2001 00.00
Evropski komisar za širitev Günter Verheugen je v pogovoru za nemški radio dejal, da Španija ne bo dobila zagotovil za nespremenjeno regionalno pomoč po širitvi Evropske unije. Ta država namreč širitvi Unije, brez omenjenih zagotovil, nasprotuje in zagovarja uvedbo prehodnih obdobij na področju pretoka delovne sile za države kandidatke.
SVIZ o predšolski dejavnosti
17. 05. 2001 00.00
Vodstvo Sindikalne konference predšolske vzgoje Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ) opozarja, da je predlog pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov in merilih za vrednotenje materialnih stroškov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, treba še dodelati. Pričakujejo, da omenjeni pravilnik ne bo poslabšal, ampak izboljšal položaj vrtcev.
ZDA zavračajo Kjotski protokol
22. 04. 2001 00.00
V New Yorku so se, na prvem sestanku po propadu novembrskega vrha o klimatskih spremembah v Haagu, zbrali ministri za okolje iz vsega sveta. Medtem ko se je več kot 40 predstavnikov držav izreklo za obvezno zmanjšanje emisij škodljivih snovi, so Združene države Amerike vztrajale, da bi spoštovanje dogovora iz Kyota preveč škodilo ameriškemu gospodarstvu, ki je največji svetovni onesnaževalec okolja. Administracija predsednika Busha namreč zagovarja prostovoljno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Ofenziva proti albanskim skrajnežem
20. 03. 2001 00.00
Po poročanju več tiskovnih agencij naj bi makedonske sile danes začele odločilno ofenzivo za uničenje albanskih skrajnežev na območju Tetova. Makedonski tanki so že zavzeli položaje na obrobju mesta, policija pa je sinoči že ob 19. uri zaprla vse vpadnice v Tetovo. Sinoči pa je v Skopje pripotoval koordinator EU za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki se je sestal z makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim in premierom Ljubčem Georgijevskim, pa tudi z voditeljema obeh albanskih strank v Makedoniji Arbenom Džaferijem in Imerom Imerijem. Ob tem je Solana zatrdil, da bo mednarodna skupnost Makedoniji pomagala pri ohranjanju njene ozemeljske celovitosti, ter obsodil akcije albanskih skrajnežev.
Sestanek OPEC na Dunaju
16. 03. 2001 00.00
Ministri držav članic proizvajalk nafte OPEC so se danes sestali na Dunaju, kjer bodo odločali o zmanjšanju količine načrpane nafte od 500.000 do 1.500.000 sodčkov na dan, s čimer bi preprečili povečevanje zalog in s tem posledično nižje cene.
ZSSS ogorčena
12. 03. 2001 00.00
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so ogorčeni nad vestmi, da so bivši ministri in drugi funkcionarji še vedno na plačilnem seznamu slovenske vlade in da prejemajo plače kljub temu, da bi se lahko zaposlili drugje. To je nerazumljivo ob tem, da so vladni funkcionarji ob sestavljanju državnega proračuna v medijih večkrat izjavljali, da bo treba bolj varčevati, so sporočili iz ZSSS.
Spomenik laži razhudil Cerkev
12. 03. 2001 00.00
Cerkev odločno nasprotuje ponovni postavitvi sramotilnega stebra in spomenika laži, kot njeni predstavniki imenujejo obeležje v spomin demonstracije žensk leta 1943, pred ljubljansko stolnico. Pri tem jih zlasti jezi ignoranca mestnih oblasti, ki naj bi sicer prenovljen in spremenjen spomenik (restavratorji so spremenili položaj prsta na roki in odstranili del spornega napisa) hotele na staro mesto vrniti "na skrivaj". "S tem prispevajo k zaostrovanju odnosov med Cerkvijo in državo," so na novinarski konferenci opozorili predstavniki ljubljanske nadškofije.
Ovira za Bushev davčni načrt
10. 03. 2001 00.00
Potem ko je predstavniški dom ameriškega kongresa po hitrem postopku, ki so ga demokrati imenovali kar po občasnem obnašanju teksaških govejih čred "stampedo", sprejel ključni del davčnega načrta predsednika Georga Busha, pa je ta v senatu trčil ob ograjo previdnosti, zavlačevanja in novih želja. "Obseg in doseg davčnega načrta bo določen v senatu," je dejal demokratski senator iz Odbora za finance Max Baucus. Tako demokratski kot republikanski voditelji v senatu so napovedali, da bo za oblikovanje predloga zakona o zmanjševanju davkov potrebno malce več časa, senatorji pa so davčni načrt medtem zasuli z več kot sto amandmaji.
Ministrica Rihterjeva v Celju
16. 02. 2001 00.00
Ministrica za kulturo Andreja Rihter se je z vodstvom celjske občine pogovarjala o skupnih projektih države in knežjega mesta. Poudarila je, da se bodo letos vsi javni kulturni zavodi še vedno financirali iz državnega proračuna, občine pa morajo do konca maja pripraviti ustrezne projekte, če želijo za njihovo izvedbo zagotoviti dovolj finančne podpore. "Kmalu se bomo začeli pogovarjati o načinu financiranja javnih kulturnih ustanov za leto 2002, ki naj bi potekalo nekoliko drugače, saj naj bi že ob koncu leta državni zbor sprejel zakon o regijah. V ministrstvu bomo pripravili tudi koncept razvoja kulturnih ustanov in se s to strategijo čez približno mesec dni znova podali na teren," je dejala Rihterjeva.
Senatna zaslišanja prestalo pet kandidatov
18. 01. 2001 00.00
Ameriški senatorji so imeli v sredo polne roke dela z zasliševanjem ministrskih kandidatov nove administracije Georga Busha mlajšega. Poleg Johna Ashcrofta, ki je moral že drugič pred pravosodni odbor, so zaslišanje opravili Colin Powell v odboru za mednarodne odnose, kandidat za stanovanjskega ministra Mel Martinez, kandidat za finančnega ministra Paul O'Neill ter kandidatka za vodjo Agencije za zaščito okolja (EPA) Christie Todd Whitman. Razen pri Ashcroftu so zaslišanja potekala brez posebnih težav.
Fischer se zagovarja pred bundestagom
17. 01. 2001 00.00
V nastopu pred bundestagom se je nemški zunanji minister Joschka Fischer danes še enkrat opravičil za svojo levičarsko preteklost, hkrati pa jezno vztrajal, da je obrnil hrbet nasilju že pred več kot dvajsetimi leti. Fischer naj bi bil videti nejevoljen, ko so ga predstavniki opozicije zasliševali o njegovi udeležbi v uličnih protestih v sedemdesetih letih, delu njegove preteklosti, ki je nikoli ni skušal prikrivati.
Preiskava uporabe spornega orožja?
14. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sodišča Carla del Ponte je napovedala preiskavo o uporabi orožja z osiromašenim uranom na Balkanu. Če se bodo strahovi glede njegove uporabe izkazali za upravičene, bodo morali odgovorni po mnenju Del Pontejeve pred haaško sodišče.
Obeti za mirnejši Kašmir
02. 12. 2000 00.00
Pakistan je sporočil, da bodo njegove oborožene sile na razmejitveni črti med pakistanskim in indijskim delom Kašmira omejile uporabo orožja. To območje je že vrsto let predmet spora med Indijo in Pakistanom. Pakistanske sile, razmeščene ob črti, ki razmejuje Kašmir na dva dela, bodo nemudoma omejile uporabo orožja, je na novinarski konferenci povedal pakistanski minister za zunanje zadeve Inamul Haq. Pakistanska vlada od Indije pričakuje, da bo storila enako in prenehala z napadi ob razmejitveni črti.
Na potezi je vrhovno sodišče ZDA
01. 12. 2000 00.00
Devetčlansko vrhovno sodišče ZDA bo morda že danes v Washingtonu odločilo, ali je državno vrhovno sodišče Floride ravnalo v nasprotju z zvezno ustavo, ko je ugodilo prošnji odvetnikov demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora in podaljšalo rok za potrditev izidov volitev na Floridi.
Bush odgovoril na Gorovo medijsko kampanjo
01. 12. 2000 00.00
Guverner Teksasa George Bush mlajši je v očitnem odgovoru na medijsko ofenzivo podpredsednika ZDA Ala Gora na svoj ranč v Crawfordu povabil nekdanjega poveljnika štaba združenih poveljstev ameriške vojske in glavnega kandidata za položaj državnega sekretarja v morebitni Bushevi administraciji Colina Powella. Iz Washingtona je priletel tudi podpredsedniški kandidat republikancev Dick Cheney in se skupaj s Powellom pokazal pred kamerami, ko je Bush odgovarjal na novinarska vprašanja. Na Floridi so se medtem nadaljevali pravni zapleti glede zmagovalca predsedniških volitev, Busheva in Gorova stran pa sta nadaljevali priprave na današnji zagovor pred zveznim vrhovnim sodiščem v Washingtonu.
Sestanek uprave Uniona in Fructala
27. 11. 2000 00.00
Uprava pivovarne Union, ki je od torka skoraj 57-odstotna lastnica ajdovskega Fructala, je danes obiskala sedež prevzetega podjetja. V želji po korektnem sodelovanju se je ljubljanska delegacija sestala tako s svetom delavcev in sindikatom Fructala kot tudi z njegovo upravo, ki nad prevzemom ni bila navdušena.
Švedska za zgodnjo širitev EU
14. 11. 2000 00.00
Švedska zunanja ministrica Anna Lindh je na srečanju z madžarskim premierom Viktorjem Orbanom v Budimpešti dejala, da je zadnje poročilo Evropske komisije o pripravljenosti kandidatk za članstvo v Evropski uniji Madžarski prisodilo dobro oceno. Po besedah ministrice ima Madžarska glede na stopnjo pripravljenosti za vstop v EU poseben položaj med kandidatkami. Izrazila je še prepričanje Švedske, da se bodo pogajanja o strukturnih reformah v EU uspešno končala še pred koncem letošnjega leta. Švedska, ki bo januarja 2001 od Francije prevzela šestmesečno predsedovanje uniji, zagovarja zgodnjo širitev EU. Po besedah madžarskega državnega sekretarja Reke Szemerkenyija Švedska v zvezi s širitvijo poudarja prožnejše obravnavanje posameznih kandidatk, je poročala madžarska tiskovna agencija MTI. Švedska zunanja ministrica je v Budimpešto prispela na povabilo madžarskega kolega Janosa Martonyija v okviru turneje pred švedskim prevzemom predsedovanja EU. Jutri bo ministrica obiskala tudi Slovenijo.
Konec jamstvene konference ZN
04. 11. 2000 00.00
V New Yorku se je konec tedna končala dvodnevna letna jamstvena konferenca za razvojne dejavnosti ZN, pri čemer je bil za njenega podpredsednika izvoljen vojaški svetovalec slovenske misije pri ZN Janez Slapar. Omenjena konferenca služi za zbiranje obljub držav članic ZN, koliko denarja bodo namenile dejavnostim in programom agencij ZN, ki se ukvarjajo z vprašanji razvoja. Po mnenju Evropske unije, kateremu se je pridružila tudi Slovenija, je taka oblika zbiranja obljub o finančnih prispevkih preživeta, zato EU tako kot Slovenija zagovarja njeno ukinitev. Konferenca je namreč v neskladju s proračunskimi cikli držav članic, ki obljubijo določena sredstva, nato pa jih ne izplačajo ali pa je končna vrednost mnogo manjša od obljubljene.
Notranji ministri za prepoved NPD
26. 10. 2000 00.00
Nemški notranji minister Otto Schily in notranji ministri nemških zveznih dežel so se danes v Düsseldorfu skoraj soglasno zavzeli za prepoved neonacistične stranke NPD. Ob koncu pogovorov so ministri odločili, da je potrebno na nemškem ustavnem sodišču vložiti ustrezno zahtevo. Glasovanja o prepovedi stranke sta se vzdržali le nemški deželi Hessen in Posarje. O prepovedi NPD bodo govorili tudi na konferenci predsednikov vlad nemških zveznih dežel, ki se bo začela popoldan v Schwerinu. O prepovedi NPD mora sicer odločiti nemško ustavno sodišče. Notranji minister Schily je nedavno poudaril, da po njegovem mnenju obstaja dovolj dokazov za vlogo pobude o oceni ustavnosti stranke pri ustavnem sodišču. "Če bomo vložili pobudo, smo prepričani, da bomo uspeli," je še dejal. Zvezna vlada, ki zagovarja prepoved NPD, pa želi v imenu demokratičnega konsenza pridobiti tudi podporo obeh domov parlamenta.
Odločilna bo volilna udeležba
26. 10. 2000 00.00
Manj kot dva tedna pred ameriškimi volitvami sta kandidata demokratov in republikancev Al Gore in George W. Bush tesno izenačena, čeprav v tej najtesnejši predsedniški tekmi po letu 1960 zadnje javnomnenjske raziskave kažejo nekoliko bolje Bushu. Kot sta na današnji videokonferenci poudarila politični svetovalec demokratov Gary Nordlinger in politična svetovalka republikancev Ann Stone, bo o zmagi odločala volilna udeležba. Nordlinger je sicer izrazil prepričanje, da bo na volitvah zmagal Bush.