zahtevo
Pričakovanja kitajskega zunanjega ministra
23. 06. 1998 11.02
Kitajska od ameriškega predsednika Billa Clintona pričakuje, da bo dal med obiskom v Pekingu javno izjavo, da ZDA ne podpirajo prizadevanj za neodvisnost Tajvana. Zunanji minister Tang Jiaxuan je danes v Pekingu tudi izrazil zahtevo po ukinitvi vseh sankcij ZDA, ki še obstajajo po krvavi zadušitvi gibanja za demokracijo leta 1989.
Danes v državenm zboru
19. 06. 1998 13.10
Državni zbor (DZ) je na zahtevo poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) pred prehodom na drugo obravnavo predloga za noveliranje zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti za eno uro prekinil zasedanje, ker se želijo opozicijski poslanci seznaniti s številnimi novovloženimi dopolnili. DZ bo zasedanje predvidoma nadaljeval ob 13.10.
Avtoprevozniki podprli vladni predlog
19. 06. 1998 13.08
Poslanski zbor sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije je na današnji korespondenčni seji sprejel vladni predlog v zvezi z zahtevo avtoprevoznikov po odpravi omejitev prometa na magistralnih in regionalnih cestah, ki potekajo vzporedno z avtocestami. Kot so povedali na obrtni zbornici, čakajo le še na dopis vlade, v katerem bo ta konkretno navedla rešitve v zvezi z omenjeno, to je drugo točko zahtev avtoprevoznikov.
Šest nepopolnih zahtev za prestop, Rahmatulin v Ljubljano?
11. 06. 1998 14.30
V sredo ob polnoči se je iztekel prestopni rok za hokejiste. V pisarni Hokejske zveze Slovenije so prejeli šest zahtev za prestop v članski konkurenci, ki pa so bili vsi nepopolni. Šesterica hokejistov bo zato dobila dodatnih osem dni časa, da zahteve pravilno dopolni.
VS na izredni seji pripravlja resolucijo o jedrskih poskusih
31. 05. 1998 09.30
Varnostni svet OZN se je po vnovični eksploziji jedrske bombe v Pakistanu zbral na izredni seji, na kateri dodeluje osnutek resolucije, ki bo "zajemala več kot le zadnji pakistanski jedrski poskus",
V Montrealu začasno zaplenili letalo romunskega predsednika
31. 05. 1998 09.25
- Letalo romunskega predsednika Emila Constantinescuja, ki se je pretekli teden mudil na uradnem obisku v Kanadi, so na letališču Dorval na zahtevo nekega upnika dveh romunskih podjetij za nekaj ur zaplenili, so sporočili sodni organi. Zaplembo so kmalu umaknili, saj kanadski zakon določa, da vse dobrine državnikov na uradnih obiskih uživajo diplomatsko imuniteto. Upnik že 20 let zaman čaka na povračilo dolga dveh romunskih podjetij. Danes naj bi njegova vrednosti znašala že približno 1,6 milijona kanadskih dolarjev (1,1 milijona ameriških dolarjev).
Windows 98 bo izšel po načrtu
29. 05. 1998 09.25
Microsoftov podpredsednik William H. Neukom je v svoji izjavi za javnost sporočil, da je Microsoft zadovoljen zaradi dveh >>pomembnih zmag<< v zvezi z dogajanji okoli Windows 98. Nova različica operacijskega sistema bo namreč izšla po načrtu - 25. junija, obenem pa bo imel Microsoft na voljo več časa za pripravo na sodni proces, v katerem ga ameriške oblasti tožijo zaradi domnevnega monopolizma.
Cvitanovič namesto v Francijo na počitnice
27. 05. 1998 15.16
Selektor hrvaške nogometne reprezentance Miroslav Blaževič na svojem seznamu počasi ne bo imel več napadalcev. Po poškodbi Alena Bokšiča je sedaj iz moštva izključil še Igorja Cvitanoviča, ki je po Blaževičevih besedah spodkopaval selektorjevo avtoriteto. "Niti sam predsednik ga sedaj ne more več rešiti," je razburjeno povedal Blaževič.
Marta Kos govoric o svoji domnevni odstavitvi ne želi komentirati
15. 05. 1998 17.20
Direktorica urada vlade za informiranje Marta Kos je v krajši izjavi za STA poudarila, da poročanja v medijih v zvezi z njeno domnevno odstavitvijo oziroma govoric o tem ne želi komentirati.
V Peći zahteva za sodno preiskavo proti 13 kosovskim Albancem
11. 05. 1998 16.32
Javno tožilstvo v mestu Peć je vložilo zahtevo za preiskavo proti 13 kosovskim Albancem iz opčine Djakovica, osumljenim terorizma, med drugim tudi napada na policiste v vasi Ponoševac 3. maja letos. 10 osumljencev je v priporu v Peći, trije pa so še na begu, je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug.
Zaradi prepovedi mobitela ustavil vlak
09. 05. 1998 09.36
Brezposeln moški iz Hirošime je bil aretiran, ker je v navalu jeze zaradi prošnje, naj ne uporablja mobilnega telefona, zaustavil vlak. Kot je včeraj sporočila policija v Hirošimi, je 51-letni Masato Hirono upravičeno osumljen poskusa izsiljevanja in nasilnega onemogočanja dela. Konec marca se je namreč na poti z dela na vlaku pogovarjal po mobitelu, ko je sprevodnik po zvočniku potnike opozoril, naj ne motijo sopotnikov z uporabo mobilnih telefonov. Hirono se je močno razjezil, izstopil na naslednji postaji in začel groziti postajnemu načelniku. Ta se je Hironeju opravičil, vendar pa je slednji zahteval, naj svojo iskrenost dokaže s plačilom denarja. Ko je postajni načelnik zahtevo zavrnil, je razjarjeni potnik skočil na tire in prisilil prihajajoči vlak k zaustavitvi s pomočjo zasilne zavore.
Predlagana sprememba zakona o popravi krivic
02. 05. 1998 10.24
Poslanec Slovenske ljudske stranke (SLS) Leon Gostiša je v zakonodajno proceduro vložil predlog za spremembo zakona o popravi krivic, s katero bi upravičencem podaljšali rok za vložitev zahtev na podlagi zakona, ki ureja pravico do povrnitve škode in pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivšim političnim zapornikom in svojcem po vojni pobitih oseb, še za šest mesecev. Država z omenjenim zakonom, ki je začel veljati 9. novembra 1996, na ta način poravnava moralni in materialni dolg osebam, ki so bile v času od 15. maja 1945 do 2. julija 1990 obsojene zaradi ideoloških in političnih razlogov. Zakon je določil 18-mesečni rok za vložitev zahtev upravičencev na pristojno vladno komisijo, ker pa se bo ta rok kmalu iztekel, poslanec SLS predlaga njegov podaljšanje še za šest mesecev. Vladna komisija je bila namreč imenovana 12. septembra lani, doslej pa je obravnavala 301 zahtevo, od katerih je bilo 203 rešenih, 23 zavrnjenih, 73 pa zaradi pomanjkanja dokumentacije odloženih. Podatek, da je samo od začetka letošnjega leta komisija prejela 620 zahtev kaže na dosedanjo slabo obveščenost ljudi. Po mnenju poslanca Gostiše bi bilo smiselno podaljšati rok za vložitev zahtev, saj bi se na ta način tudi zmanjšalo število nepopolnih vlog in olajšalo delo komisiji, saj obstaja bojazen, da bo kratek rok, ki je upravičencem še na voljo za vlaganje zahtev, povzročil veliko število nepopolnih vlog. Sprejem predlagane rešitve bi imel določene finančne posledice za proračun, višina teh sredstev pa bo odvisna od števila in vsebine pozitivno rešenih vlog.
Prvi maj - mednarodni praznik delavske solidarnosti
01. 05. 1998 09.54
Prvi maj je mednarodni praznik dela v spomin na dogodke v Chicagu leta 1886, ko so delavci v veliki splošni stavki zahtevali skrčenje delovnika na osem ur, policija pa je njihove demonstracije 1. maja v krvi zadušila. Prvi kongres 2. internacionale (julija 1889) je sklenil, da bodo vsako leto na ta dan množične manifestacije; prvi maj je tako postal dan razrednega boja. Katoliki pa od leta 1955 prvi maj praznujejo kot praznik Jožefa Delavca. Stavkovno gibanje v Združenih državah Amerike, ki se je bojevalo proti nizkim mezdam in slabim delovnim razmeram, je leta 1886 doseglo vrh in zajelo približno 610.000 delavcev. Prejemki delavcev so bili namreč zelo nizki, povprečna mezda je znašala 9 dolarjev na teden. Delovnik (6 dni na teden) je bil dolg 10 ur in pogosto še več, varstvo pred nesrečami pa je bilo majhno. Delavski boj je bil oster, saj so podjetniki združeno nastopali proti sindikalno organiziranim delavcem, jih uvrščali na črne sezname in zahtevali od delavcev prisego, da ne bodo člani nobenega sindikata. Stavke so se večinoma končale s porazom delavcev, ker sta policija in javnost podpirali delodajalce. Med stavko v St. Louisu so pomožni šerifi streljali na stavkajoče in pri tem ubili devet ljudi. V vsej državi so 1. maja izbruhnile stavke in demonstracije z zahtevo po osemurnem delovniku, pri čemer so bili delavci deloma oboroženi. V Milwaukeeju je policija ustrelila šest oseb. Ko je policija v Chicagu četrtega maja razgnala anarhistično zborovanje, ki je protestiralo proti ravnanju s stavkajočimi, je eksplodirala bomba, zaradi česar je umrlo sedem oseb; nato pa je policija začela slepo streljati v množico, pri čemer je smrtno zadela štiri osebe. Na prvem kongresu 2. internacionale leta 1889 so nato sklenili, naj se 1. maj vsako leto praznuje kot praznik delavske solidarnosti.
Francoski parlament sklenil ustanoviti odbor za evro
22. 04. 1998 17.59
Francoski parlament je danes sklenil ustanoviti odbor za evro, pred katerim naj bi se na zahtevo parlamentarcev glede svojih odločitev o skupni valuti zagovarjali odgovorni Evropske centralne banke. Parlamentarci so z ustanovitvijo odbora ugodili zahtevi nekdanjega predsednika države Valeryija Giscarda d'Estainga.
Miroslav Tuđman razrešen dolžnosti direktorja hrvaške obveščevalne službe
20. 04. 1998 18.42
Miroslava Tuđmana, starejšega sina hrvaškega predsednika Franja Tuđmana, so danes na lastno zahtevo razrešili dolžnosti direktorja hrvaške obveščevalne službe (HIS), ene od hrvaških tajnih služb. Na položaju ga bo zamenjal dosedanji minister za pravosodje Miroslav Šeparović.
Hrvaška uradno zahteva izročitev Šakića
15. 04. 1998 16.58
- Hrvaška je od argentinske vlade uradno zahtevala izročitev Dinka Šakića, nekdanjega poveljnika ustaškega koncentracijskega taborišča v Jasenovcu, je danes v Zagrebu po pogovorih z direktorjem izraelskega zunanjega ministrstva Eitanom Ben-Curjem izjavil pomočnik hrvaškega zunanjega ministra Ivo Sanader.
Zeleni zahtevajo sanacijo kulturne in okoljske škode v parku Mokrice
09. 04. 1998 17.16
Zeleni Slovenije s podpisanim predsednikom Ivanom Tomšetom je danes na ministra za kulturo Jožefa Školjča naslovila zahtevo za sanacijo kulturne in okoljske škode v parku Mokrice. Škodo v naravnem zavarovanem območju grajskega kompleksa Mokrice naj bi po njihovem mnenju "zaradi ekonomskega vandalizma" povzročile Terme Čatež.
Velika večina Albancev podpira izvajanje smrtne kazni
06. 04. 1998 09.11
Več kot 90 odstotkov Albancev podpira izvajanje smrtne kazni, da bi se zmanjšalo število ubojev v državi. Po podatkih ankete, ki jo je opravila neka nevladna organizacija, se je 93,6 odstotka vprašanih izreklo za smrtno kazen, in sicer zaradi uboja, posilstva ter ugrabitve, proti izvajanju najhujše kazni pa je bilo le 4,1 odstotka vprašanih. Minulo leto je smrtno kazen podprlo 70 odstotkov anketiranih Albancev.
Rugova: najboljša rešitev je neodvisnost
03. 04. 1998 12.20
Podelitev neodvisnosti bi bila najboljša rešitev krize na Kosovu, je v Prištini danes izjavil vodja kosovskih Albancev Ibrahim Rugova.
Annan zahteval, da mora Irak izpolnjevati vse resolucije ZN
30. 03. 1998 17.45
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je v Moskvi izrazil zahtevo, da mora Irak izpolnjevati vse resolucije Varnostnega sveta ZN. Poudaril je, da bo šele potem moč odpraviti sankcije proti Bagdadu.
Annan na obisku v Izraelu
23. 03. 1998 13.05
Generalni sekterar Združenih narodov Kofi Annan je prispel v Gazo, ki jo nadzorujejo palestinska stran. Njegov namen je poskus ponovne vzpostavitve mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu. Pozval je Izraelce in Plaestince k sodelovanju z ZDA za čimhitrejšo obnovitev pogovorov, ki naj bi vodili k miru. Annan bo imel tudi nekaj pogovorov z vodji obeh strani, obiskal pa bo tudi begunski center v Gazi in se srečal z uradniki Združenih narodov, ki delujejo na tem področju. Palestinci so izrazili zahtevo, naj Združeni narodi pozovejo Izrael k izpolnitvi resolucij Varnostnega sveta o umiku iz okupiranih ozemelj. Annan se bo v torek mudil tudi na obisku pri izraelskem premieru Benjaminu Netanjahuju.
DS o noveli zakona o sodnih taksah
23. 03. 1998 10.34
Državni svet (DS) bo na današnji sedmi seji poleg pobud in vprašanj obravnaval zahtevo za oceno ustavnosti novele zakona o sodnih taksah, ki ga je DZ ponovno sprejel 4. marca, ter zakon o dopolnitvi zakona o sodniški službi. Na dnevnem redu ima tudi poročilo Družbenega pravobranilca RS o stanju, pojavih in problemih na področju varstva družbene lastnine in varstva pravic delavcev v letu 1997.
EU še vedno zavrača ameriško govedino
15. 03. 1998 10.11
Evropska unija bo še naprej prepovedovala uvoz govejega mesa iz ZDA. Prepoved na uvoz ameriške govedine v EU velja že 10 let, glavni razlog Evropejcev zanj pa je ameriški način vzreje goveda s hormoni za rast, piše New York Times. Razsodišče pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) je lani prepoved razglasilo za nezakonito, ker ni podprta z znanstvenimi dokazi. Prizivni odbor pri WTO je v februarju podprl to odločitev in dal EU 30 dni časa, da predstavi načrt, kako bo upoštevala odločitev. EU si odločitev prizivnega odbora razlaga kot zahtevo, da pripravi študijo o ogrožanju zdravja ljudi po uživanju s hormoni rejene govedine in ne kot si to razlagajo Američani, da mora EU takoj dvigniti prepoved na uvoz mesa. Ameriški govedorejci pričakujejo, da bi po ukinitvi prepovedi izvozili za 250 milijonov dolarjev mesa v države Evropske unije. Američani trdijo, da rastni hormoni v govedini ne škodijo človeškemu zdravju, Evropejci pa zaradi vsesplošnega strahu pred kemikalijami trdijo, da je prepoved uvoza njihova zakonita pravica do zaščite potrošnikov. Mednarodna trgovinska pravila dovoljujejo državam 15-mesečni rok, da spremenijo svojo politiko potem ko so izgubile spor pred WTO. EU namerava ta čas izkoristiti za pripravo študije o škodljivosti hormonov za rast v govedini.
Parlament sprejel novi stanovanjski zakon
09. 03. 1998 18.27
Predstavniški dom parlamenta muslimansko-hrvaške federacije je na današnjem zasedanju v Sarajevu sprejel zakon o razveljavitvi dosedanjega zakona o zapuščenih stanovanjih, ki omogoča vrnitev stanovanjske pravice predvojnim nosilcem te pravice z določenimi omejitvami.
SDS zahteva sklic seje odbora DZ za mednarodne odnose
09. 03. 1998 17.23
Poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) je na predsednika odbora DZ za mednarodne odnose Jelka Kacina naslovila zahtevo, naj v roku treh dni skliče sejo tega odbora zaradi "škodljivega delovanja" veleposlanika Petra Bekeša v zvezi z intervjujem za italijanski časnik Il Borghese.
Grčija pripravljena podpisati skupno deklaracijo o Kosovu
09. 03. 1998 16.48
Grčija je pripravljena z Bolgarijo, Makedonijo, Romunijo in Turčijo podpisati skupno deklaracijo o Kosovu.
NATO pozdravlja soglasno sprejetje resolucije VS ZN o Iraku
04. 03. 1998 16.04
Severnoatlantska zveza je danes pozdravila soglasno sprejetje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov o Iraku.
Imenovani ministri v novi južnokorejski vladi
03. 03. 1998 10.16
Ne glede na nenehne spore glede imenovanja predsednika vlade je novi predsednik Južne Koreje Kim Dae Jung danes imenoval ministre v novi vladi. Kot je povedal predsednikov tiskovni predstavnik, naj bi 72-letnega Kim Jong Pila popoldne imenovali za začasnega predsednika vlade. Največja opozicijska stranka pa je vnovič izrazila zahtevo po takojšnjem preklicu imenovanja nekdanjega častnika za premiera. Parlament Kima doslej zaradi odpora Velike Nacionalne stranke (GNP) ni potrdil na novem položaju.
V Labodu Delti Konfekciji danes delalo 120 delavk
26. 02. 1998 19.13
Približno 170 delavk Laboda Delte Konfekcije, ki so začele stavkati 3. februarja, je na generalnega direktorja delniške družbe Labod Andreja Kirma naslovilo pismo z zahtevo, naj za podjetje imenuje takšnega direktorja, ki bo sprejemljiv za obe skupini delavk v podjetju. Nova direktorica Laboda Delte Konfekcije Jolanda Ivanuša pa je na današnji novinarski konferenci, udeležila se jo je tudi nekdanja direktorica Cvetka Gaiser, pojasnila, da 120 delavk normalno dela, 17 pa jih je na bolniškem dopustu.
Zaustavitev postopka likvidacije IMV Holding
25. 02. 1998 10.16
Slovenska razvojna družba naj do nadaljnjega zaustavi postopek likvidacije družbe IMV Holding, IMV Holding pa naj posreduje Revozu zahtevo za podatke, ki bodo predvidoma v enem mesecu v skladu z metodologijo omogočili izračun zadolžnic. Omenjena sklepa so sprejeli na sestanku med člani uprave Slovenske razvojne družbe z upravo IMV Holdinga in predstavniki sindikatov SKEI. Kot sporoča Slovenska razvojna družba, je bil sestanek 17. februarja, namenjen pa je bil privatizaciji družbe IMV Holding.