zakaj
Nova izdaja Vebrove Filozofije
13. 06. 2001 00.00
Po sedemdesetih letih je Študentska založba v zbirki Claritas izdala ponatis leta 1930 izšle Filozofije Franceta Vebra, po prepričanju mnogih najpomembnejšega slovenskega filozofa. Kot si je med predstavitvijo knjige v ljubljanskem Jazz klubu Gajo na vprašanje, zakaj danes Veber, odgovoril starosta slovenskih filozofov dr. Frane Jerman, med drugim tudi "zato, ker brez korenin ne gre in ker je omenjeni mislec v takratno zatohlo slovensko filozofsko sfero prinesel laično evropsko filozofijo".
Preiskava nesreče se nadaljuje
13. 06. 2001 00.00
Nesreča se je zgodila včeraj dopoldne, na poligonu, kjer slovenska vojska redno opravlja bojna streljanja. Tokrat so z minometi streljali pripadniki prvega bataljona 62. brigade iz Vipave, ki so bili v vojsko vpoklicani januarja. Z včerajšnjim streljanjem naj bi zaključili usposabljanje. Sedem granat so že izstrelili, pri osmi pa je minomet razneslo. Mlademu vojaku iz Škofje loke ni bilo pomoči. Na kraj nesreče so takoj poslali psihologa, o nesreči so takoj obvestili starše pokojnega vojaka. Drugega poškodovanca, vojaka na služenju vojaškega roka, ki je bil lažje poškodovan, so s helikopterjem odpeljali v ljubljanski Klinični center, profesionalnega vojaka, ki so ga po obrazu oplazili drobci zemlje in kamenja, pa so oskrbeli na licu mesta.
Protesti ob Bushevem obisku v Španiji
12. 06. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je z obiskom Španije začel svoj prvi uradni obisk v Evropi. Poleg španskih voditeljev in kraljeve družine je prvi ameriški par, predsednika namreč spremlja njegova soproga Laura, v Madridu pričakala tudi množica demonstrantov, ki je opozorila predvsem na Bushevo brezbrižnost do varovanja okolja.
Busha čakajo protesti
12. 06. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je prispel v Španijo, kjer začenja svoj prvi uradni obisk v Evropi po prihodu na položaj. Busha in njegovo soprogo Lauro je na madridskem letališču pričakal španski zunanji minister Josep Pique, nato pa se je ameriški predsednik odpeljal v palačo Zarzuela v predmestju Madrida, kjer se bo srečal s španskim kraljem Juanom Carlosom in kraljico Sofijo. Po pogovorih s španskim suverenom se bo Bush odpravil na posestvo Quintos de Mora 160 kilometrov južno od španske prestolnice, kjer ga bo na kosilu gostil španski premier Jose Maria Aznar.
Zaposleni so največje bogastvo
11. 06. 2001 00.00
Slovenski kadrovski forum je letos kot voditeljica pozdravila dr. Karen Moloney iz Velike Britanije, ki je aprila v Barceloni vodila svetovno konferenco s področja upravljanja človeških virov. Slednje se je udeležilo več tisoč menedžerjev in kadrovskih strokovnjakov z vsega sveta, medtem ko se je na Slovenski kadrovski forum prijavilo 31 podjetij.
Kučan v Grčiji
06. 06. 2001 00.00
Predsednik grškega parlamenta Apostolos Kaklamanis je po pogovorih s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom v Atenah dejal, da Slovenija izpolnjuje vse potrebne pogoje za vključitev v Evropsko v prvem krogu širitve, tako kot Ciper. Dodal je, da si želi grški parlament ob sprejemu Slovenije in drugih novih članic hkrati tudi sprejetje Cipra, ker bi s tem pomagali rešiti ciprsko vprašanje, če to do takrat še ne bi bilo rešeno. To je po besedah Kaklamanisa razlog, zakaj grški parlament ne bo mogel ratificirati nobenega drugega pridružitvenega sporazuma, če Ciper ne bo sprejet v EU v prvem krogu širitve. Poudaril je tudi, da to dejstvo nima nikakršne zveze z željo Grčije, da bi Slovenijo videli v EU, temveč pomeni le, da je nesprejemljivo, da bi bila EU talka Turčije, ki zaseda 40 odstotkov Cipra. Predsednik Kučan, ki je po srečanju s Kaklamanisom izrazil pričakovanje, da bo grški parlament istočasno ratificiral sporazum o članstvu v EU s Ciprom in Slovenijo, je v izjavi za slovenski novinarki izrazil pričakovanje, da bo v EU prevladalo stališče, da bodo Ciper sprejeli ne glede na odprto vprašanje njegovega statusa, ki se rešuje že 30 let, kar bi omogočilo normalno ratifikacijo pridružitvenih sporazumov vseh drugih članic. V nasprotnem primeru pa bi se znalo zgoditi, da bi ratifikacijo blokiral grški parlament.
Dražba brez kupcev
04. 06. 2001 00.00
V prostorih mestne občine Maribor je bila javna dražba, na kateri je mestna občina Maribor za izklicno ceno 160 milijonov tolarjev poskušala prodati 85 odstotkov poslovnega deleža Aerodroma Maribor oziroma 93,66 odstotka svojega poslovnega deleža v podjetju, vendar na dražbo ni prišel noben kupec. Za nakup poslovnega deleža v podjetju, ki je od 19. marca v stečajnem postopku, se je sicer zanimalo sedem podjetij iz Danske, Avstrije, Nizozemske, Portugalske in Anglije ter dve podjetji iz Slovenije, vendar nobeno od njih ni plačalo varščine.
Zmaga Colorada
01. 06. 2001 00.00
Hokejisti Colorada so po tretji tekmi finala severnoameriške lige NHL spet v prednosti pred branilci naslova, moštvom New Jerseyja. Colorado je v tretji tekmi slavil s 3:1, v zmagah pa je izid 2:1 za moštvo iz Denverja. Naslednja tekma bo v soboto znova v East Rutherfordu.
V Slovenijo že prihajajo tuji novinarji
01. 06. 2001 00.00
Na četrtem sestanku se je sestal organizacijski odbor za pripravo srečanja ameriškega in ruskega predsednika Georgea Busha in Vladimirja Putina, ki bo 16. junija. Kraj srečanja še vedno ni določen in kot je za 24 ur dejala direktorica vladnega urada za informiranje Alja Brglez, ima Brdo pri Kranju pred Ljubljano nekaj prednosti, vendar končne odločitve še niso sprejeli. Ameriški predsednik bo še isti večer odpotoval, za ruskega predsednika pa še vedno obstaja možnost, čeprav potrditve še niso dobili.
Zborovanje za umetno oploditev
18. 05. 2001 00.00
Odbor za svobodo odločanja je včeraj v ljubljanskih Križankah organiziral zborovanje na katerem so se zbrali tisti, ki menijo, da imajo pravico do umetne oploditve tudi samske ženske. Na zborovanju je bilo približno 300 ljudi, kar je več kot so organizatorji pričakovali. Pobudnikov zborovanja in hkrati ustanovitve odbora je 35, med njimi je tudi nekaj znanih Slovencev in Slovenk, estradnikov, športnikov in predstavnikov različnih strok. Zagovorniki sprejetega zakona so na zborovanju še enkrat pojasnili svoja stališča, zakaj naj bi zakon bil, tak kot je bil, sprejet. Vsi, ki so prišli pa so podpisali neke vrste pristopno izjavo k Odboru za svobodo odločanja.
Stroka proti umetni oploditvi
18. 05. 2001 00.00
Slovenci bomo junija na referendumu odločali o možnosti umetne oploditve tudi za samske ženske. Včeraj so se v ljubljanskih Križankah zbrali tisti, ki menijo, da imajo pravico do umetne oploditve tudi samske ženske. Vendar pa so udeleženci razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo, v katerem so predstavniki stroke iz vse Slovenije, proti noveli zakona.
FBI v resnih težavah
17. 05. 2001 00.00
Direktor ameriškega zveznega preiskovalnega urada (FBI) Louis Freeh je pred kongresnim odborom za razdelitev proračunskih sredstev javno priznal, da je FBI zagrešil resno napako, ko odvetnikom Timothyja McVeigha ni dal na voljo vseh dokaznih gradiv. Freeh pa ni skušal zvrniti krivdo na svoje podrejene in je dejal, da kot direktor prevzema vso odgovornost. Proti nekdanjemu agentu FBI Robertu Hanssenu pa je bila medtem vložena obtožnica sestavljena iz 21 točk, ki ga krivi zarote in vohunjenja za Moskvo, za kar je zagrožena smrtna kazen.
Potočnikova prisluhnila Založanom
16. 05. 2001 00.00
Ljubljanska županja Vika Potočnik se je z večino zahtev nezadovoljnih krajanov strinjala in jim ponudila pomoč, kljub temu pa še vedno ni jasno, kdaj bodo čistilno napravo dejansko zgradili. Zgodba o ljubljanski čistilni napravi se je začela že pred skoraj dvajsetimi leti, vendar naprave do danes še vedno niso dokončali. Vsa gnojnica glavnega mesta se tako še naprej neovirano steka v Ljubljanico, kjer v mrtvih kanalih pri Zalogu počasi gnije in zastruplja okolico. Okoliški prebivalci so nemočni, njihove pritožbe so doslej naletele na gluha ušesa in prazne obljube.
Hornetsi na pragu finala
16. 05. 2001 00.00
Charlotte Hornets so po razburljivem obračunu na vzhodu v severnoameriški košarkarski ligi NBA v gosteh uspeli s 84:86 premagati Milwaukee Bucks in si tako zagotovili vodstvo v zmagah s 3:2.
Načrtno izpostavljanje sevanju
15. 05. 2001 00.00
Britanska vlada je priznala, da je v letih 1950 do 1960 med jedrskimi poskusi v Avstraliji več avstralskih, novozelandskih in britanskih vojakov načrtno izpostavila radioaktivnemu sevanju. Na njih je preizkušala vojaško opremo in reakcijo na jedrsko sevanje.
Kučan prejel častni doktorat
14. 05. 2001 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan je v nedeljo prejel častni doktorat za javno upravo Clevelandske državne univerze (CSU) zaradi uspešnega vodenja Slovenije pri njeni preobrazbi iz jugoslovanske komunistične republike v samostojno demokratično državo, ki letos praznuje desetletnico obstoja. Kučan je ob prejemu doktorata na slovesnosti ob zaključku študijskega leta, ki se je je v dvorani CSU udeležilo več tisoč študentov in družinskih članov, izrazil hvaležnost za dodeljeno čast ter kasneje novinarjem dejal, da je ponosen zaradi samega sebe, kakor tudi zaradi Slovenije, ki ji priznanje prav tako pripada.
Po kongresu nova podoba SDS
13. 05. 2001 00.00
Podoba SDS bo po celjskem kongresu drugačna, saj se bo stranka v prihodnje manj ukvarjala s proceduro in več z vsebino oz. s ključnimi razvojnimi izzivi, s katerimi se Slovenija sooča v prvi polovici 21. stoletja. To pa ne pomeni, da bo stranka manj kritična do nepravilnosti, ampak da bo vselej ponudila alternative, je v pogovoru poudaril predsednik SDS Janez Janša. Po njegovih besedah se socialdemokrati dobro zavedajo, da mora v državi priti do konsenza o njenih razvojnih ciljih in "do vsaj približnega soglasja o tem, kako gledati na preteklost, da nas ta ne bo razdvajala tudi v prihodnosti". "Slovence čaka podoben korak, kot so ga po padcu Francove diktature naredili Španci. Navkljub temu, da so različno razlagali dogajanje v preteklosti, je med njimi prevladalo spoznanje, da se lahko poenotijo glede razvojnih oz. strateških ciljev države." Ob tem je Janša opozoril, da 7. kongres SDS, ki bo zasedal 19. maja, ne bo služil kot orodje za poenotenje stranke. "Predkongresna razprava v mestnih in občinskih odborih je podprla glavne dosedanje usmeritve stranke in tako pokazala, da kongres zaradi nekakšne večje enotnosti ni potreben, potreben pa je zaradi nekaterih vsebinskih in organizacijskih sprememb."
Titovi napotki prihodnjim turistom
09. 05. 2001 00.00
Prvi človek na svetu, ki si je polet v vesolje plačal sam, ameriški poslovnež Dennis Tito (60), je po dvodnevnem počitku po vrnitvi iz vesolja danes pripovedoval o svojih vtisih s poleta in tistim, ki mu želijo slediti, svetoval, da naj bodo potrpežljivi in da naj skrbijo za svoje zdravje. Prva posadka, ki je z rusko vesoljsko ladjo obiskala Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), je za ruskega in ameriškega predsednika Vladimirja Putina in Georga Busha pripravila darila, je na današnji novinarski konferenci v dvorcu kulture Zvezdnega mesteca pri Moskvi med drugim povedal poveljnik posadke Talgat Musabajev.
Teden v znamenju Evrope
07. 05. 2001 00.00
Delegacija Evropske komisije v Ljubljani in vladni urad za informiranje ob 9. maju - dnevu Evrope že četrto leto zapored pripravljata vrsto prireditev, s katerimi želita širši javnosti približati problematiko evropskega združevanja in povezovanja, širitve Evropske unije in slovenskega vključevanja vanjo. Prireditve bodo potekale ta teden.
Javna tribuna o vstopu Slovenije v EU
07. 05. 2001 00.00
Vstop v Evropsko unijo je nedvomno nova priložnost za Slovenijo, so s takšnimi ali drugačnimi besedami in kljub nekaterim pomislekom ocenili udeleženci javne tribune, ki sta jo z željo po širši razpravi o vprašanjih slovenskega vključevanja v EU ob začetku letošnjega Evropskega tedna ob dnevu Evrope, 9. maju, pripravila delegacija Evropske komisije v Sloveniji ter vladni urad za informiranje. Članstvo v EU je zunanjepolitična prioriteta Slovenije in pri njenem doseganju je država uspešna, vendar jo na poti čaka še nekaj ovir in ob prednostih mora država nedvomno računati tudi na težave, ki jih bosta prinesla tako pot kot tudi vstop v unijo, je pokazala razprava, v kateri so sodelovali dva veleposlanika, dva ministra, dva profesorja, pogajalec, poslanec in občinstvo.
Ropar Biggs si želi domov
04. 05. 2001 00.00
Legendarni Ronnie Biggs, ki je leta 1963 s 14 pomagači oropal poštni vlak med Glasgowom in Londonom in odnesel 2,6 milijona angleških funtov, kar je bila takrat ogromna vsota, se je odločil, da se bo po 35 letih življenja v ilegali predal britanskim oblastem. Biggs je Scotland Yardu poslal elektronsko sporočilo, da se želi predati. Da bi se lahko vrnil v Veliko Britanijo, Biggs potrebuje potni list, hkrati pa obljublja, da se bo na letališču v domovini takoj predal tamkajšnjim oblastem.
Kriza v odnosih med ZDA in Kitajsko
03. 05. 2001 00.00
Iz ameriškega obrambnega ministrstva je v sredo najprej prišla novica, da Pentagon prekinja vse, že tako šibke odnose s Kitajsko, nakar je tiskovni predstavnik Craig Quigley to zanikal. Obrambni minister Donald Rumsfeld naj bi prekinil vse odnose s kitajsko vojsko, kot so na primer medsebojni obiski vojaških ladij in častnikov, vendar je Quigley kasneje dejal, da temu ni tako. Rumsfeld naj bi le ukazal, da bodo poslej vsak tak obisk obravnavali posebej in nato izdali dovoljenje zanj.
Kim Jong-Il nezaupljiv do Busha
03. 05. 2001 00.00
Severnokorejski voditelj Kim Jong-Il je napovedal ohranitev moratorija na raketne poskuse vsaj do leta 2003, so po današnjem srečanju v Pjongjangu povedali člani delegacije Evropske unije. Sporočili so tudi, da je Kim izrazil pripravljenost, da odpotuje v Južno Korejo na vrhunsko srečanje, na katerem bi govorili o ameriški politiki do Severne Koreje.
Colarič v brazilski Rio
03. 05. 2001 00.00
V brazilskem Riu de Janeiru se začenja združitveni kongres Svetovne federacije pobratenih mest (UTO) z Mednarodno zvezo lokalnih oblasti (IULA). Splošni svetovni trend je urbanizacija, decentralizacija ter krepitev vlog lokalnih oblasti v globalnem merilu. V tem kontekstu pa je nujno potrebno zagotoviti povezanost lokalnih skupnosti v trdno mednarodno organizacijo, ki bo promovirala načela lokalne demokracije, lokalne samouprave, izmenjavo mnenj in izkušenj med članicami ter sodelovanje na področju decentralizacije, je le nekaj izmed poglavitnih razlogov, zakaj sta se upravni telesi obeh organizacij pred letom dni odločili pogajati za združitev. Kongresa se v imenu ljubljanske mestne občine udeležuje ljubljanski podžupan Anton Colarič.
Vzpostavitev schengenskega reda
28. 04. 2001 00.00
Ko govorimo o vzpostavljanju evropske meje, največkrat omenjamo Schengen. Gre za sporazum, s katerim je ukinjen nadzor na notranjih mejah podpisnic sporazuma in poostren varnostni nadzor na zunanjih mejah držav podpisnic. To pomeni, da bo slovenska policija na slovensko-hrvaški meji opravljala nadzor tudi v imenu Avstrije, Nemčije, Italije in drugih držav Schengena. Poleg Schengena bo morala Slovenija na južni meji vzpostaviti carinski in inšpekcijski nadzor, po kriterijih Evropske unije. Razlog, da bo to za Slovenijo ena najtežjih nalog, je predvsem v razmerah, kakršne so sedaj. Na meji s Hrvaško je 36 mejnih prehodov, ki so zgrajeni na črno in ne ustrezajo evropskim kriterijem. Najprej bo treba zgraditi tri osrednje cestne mejne prehode: Obrežje, Jelšane in Gruškovje, na katerih bodo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo izvajali popolni varnostni, carinski in inšpekcijski nadzor. Poleg cestnih, bo tak popoln nadzor še na železniškem prehodu Dobova. Gradnja mejnih prehodov pa bo zelo draga.
Cook opozarja črnogorsko vlado
25. 04. 2001 00.00
Britanski zunanji minister je v Podgorici ponovno poudaril nujnost dialoga z Beogradom ter očitno razdeljenost črnogorskega naroda glede vprašanja samostojne države, kar bi lahko ob predčasnem referendumu v državi sprožilo hude konflikte. "Prihodnost Črne gore in njenih sosedov temelji na čim boljši povezanosti z Evropo, zato menimo, da imamo pravico zahtevati od Črne gore in Srbije, naj rešujeta to vprašanje z dialogom, spremembe pa izvajata soglasno," je poudaril Cook.
Rudarska nesreča v hrastniškem rudniku
25. 04. 2001 00.00
V hrastniškem obratu rudnika Trbovlje se je v torek okoli osme ure zjutraj zgodila huda nesreča. Na odkopu v jami Ojstro je po jutranjem vdoru žitke mase šesterica rudarjev poskušala zavarovati poškodovano območje, pri tem pa je nepričakovano prišlo do ponovnega vdora. Po poročanju našega posebnega poročevalca, so reševalci enega rudarja že našli mrtvega, enega so uspeli rešiti, četverico pa še vedno pogrešajo. Do nesreče je prišlo na globini 310 metrov. Reševalna akcija štirih pogrešanih rudarjev, ki je potekala celo noč, se nadaljuje, reševalne ekipe pa se menjajo vsakih šest ur. Sicer pa skušajo vzpostaviti tudi transportni sistem, s pomočjo katerega bi lažje odvažali nanešeni material.
EU poziva Črno goro k previdnosti
24. 04. 2001 00.00
Koalicija Zveza za Jugoslavijo in Liberalna zveza, ki se zavzemata za samostojno Črno goro, menita, da so bile pri volitvah nepravilnosti in napovedujeta, da ne bosta priznali izidov volitev. Tudi vodja pro-jugoslovanskega bloka Predrag Bulatović je svojim predstavnikom v volilni komisiji dal navodila, naj ne podpišejo dokumentov o izidih volitev. Bulatović se bo o domnevnih nepravilnostih na nedeljskih volitvah pogovarjal tudi z delegacijo EU, ki je na obisku v Podgorici. Gre za desetčlansko delegacijo, v kateri so predstavniki Evropske komisije ter zunanjih ministrstev Švedske in Belgije, ki se danes mudi v Podgorici, jutri pa bo obiskala še Beograd.
Sveče za Troho
19. 04. 2001 00.00
Po treh mesecih od izginotja pojočega majorja Ladislava Trohe še vedno ni znano, kje se nahaja. Troho pogrešajo od objave članka, v katerem je svoje prejšnje sodelavce iz vojaške specialne brigade in nekdanjega obrambnega ministra Janeza Janšo obtožil, da naj bi pred osmimi leti pripravili zastraševalno akcijo proti prvaku slovenske nacionalne stranke Zmagu Jelinčiču. Kot je znano, je leta 93 pod Jelinčičevim avtomobilom počilo eksplozivno telo. Ladislav Troha je izginil pred tremi meseci, potem ko je v časniku večer razkril, da naj bi pod Jelinčičev avtomobil eksploziv podstavili pripadniki brigade Moris. Od tedaj smo slišali veliko različnih hipotez o tem, kaj se je s Troho zgodilo. Policija ni potrdila niti ene. Morda pa kaj vejo njegov oče in prijatelji, ki so se danes odločili, da spregovorijo v javnosti.
O izginotju Trohe nič novega
19. 04. 2001 00.00
Ljubljanski policisti še vedno nadaljujejo z iskanjem Ladislava Trohe, nekdanjega pripadnika Slovenske vojske, ki je izginil pred več kot tremi meseci, na podlagi opravljenih pogovorov in zbranih obvestil o primeru pa še ne morejo potrditi, ali je Troha žrtev nezgode oziroma kaznivega dejanja ali se mogoče skriva doma oziroma v tujini. Kot je na novinarski konferenci povedal načelnik urada kriminalistične policije ljubljanske policijske uprave Drago Menegalija, zaenkrat kot najbolj verjetne še ne morejo izpostaviti nobene od možnosti, zakaj je Troha izginil, zato se delo policistov nadaljuje po ustaljenih postopkih v okviru zakona in policijskih pooblastil.