zakon
DS o dveh predlogih za odložilni veto
23. 12. 1997 15.11
Državni svet se je sešel na drugi seji v novem mandatu, na kateri bo obravnaval kar 17 zadev, med drugim zakone iz svežnja t.i. vladnih varčevalnih ukrepov, ki jih je državni zbor sprejel v minulem tednu. Vložena sta predloga za odložilni veto na zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkih ter na novelo zakona o prometnem davku.
Ustavni sodniki o zahtevi za oceno ustavnosti zakona
19. 12. 1997 13.28
Ustavni sodniki so se v okviru včerajšnje seje, na dnevni red katere je bilo uvrščenih 17 zadev, izrekli tudi o poslanski zahtevi za oceno ustavnosti zakona o začasnem financiranju države v tem letu. Odločba bo za javnost dosegljiva naslednji teden, saj je potrebno opraviti še redakcijske popravke, dva ustavna sodnika pa bosta k zadevi podala ločeni mnenji.
Manj zaposlenih z beneficirano delovno dobo
17. 12. 1997 16.11
Državni zbor je po hitrem postopku s 50 glasovi "za" in enim "proti" sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o notranjih zadevah, s katerim je beneficirano delovno dobo oziroma institut zavarovalne dobe s povečanjem omejil zgolj na najožjo skupino zaposlenih, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela.
Bančno združenje se ne strinja z obdavčitvijo
17. 12. 1997 15.22
Združenje bank Slovenije je na parlamentarni odbor za finance in kreditno monetarno politiko naslovilo pripombe na predlog zakona o posebnem davku na bilančno vsoto bank in hranilnic. Predlagani zakon prinaša izjemno dodatno davčno obremenitev bank, ki bi po stanju 30. novembra letos znašalo 14,7 milijarde tolarjev. Predlog zakona je sporen med drugim zaradi formalno pravnih razlogov, povzročil pa bo tudi prekinitev procesa zmanjševanja obrestnih mer za posojila in s tem preprečil zmanjšanje obremenitve gospodarstva. Poleg tega bo bankam onemogočil prilagajanje evropski konkurenci.
Uveljavitev zakona o državljanstvu BiH
17. 12. 1997 09.53
Visoki predstavnik za izvedbo Daytonskega sporazuma Carlos Westendorp je v torek prvič izkoristil pooblastila, ki so mu jih dodelili na nedavnem sestanku v Bonnu, in objavil uveljavitev zakona o državljanstvu Bosne in Hercegovine, četudi ga bosanskohercegovski parlament ni sprejel. Westendorp je sprejel odločitev, da omenjeni zakon začne začasno veljati 1. januarja prihodnje leto, veljal pa bo, dokler parlament BiH ne sprejme tega zakona. O svoji odločitvi je pisno že obvestil člane predsedstva BiH Alijo Izetbegovića, Krešimirja Zubaka in Momčila Krajišnika. Westendorp je tudi zahteval, da zakone o svetu ministrov in o potnih listinah, ki ju je v torek potrdil dom narodov parlamenta BiH, takoj objavijo v uradnem listu. Westendorp je za 19. december sklical sestanek s člani predsedstva in sveta ministrov za nadaljnje dogovore.
V Taxasu odslej orožje dovoljeno tudi v cerkvah
13. 12. 1997 10.52
V ameriški zvezni državi Texas zakon odslej dopušča nošnjo strelnega orožja tudi v cerkvah. Slednje so doslej poleg športnih objektov, šol, bolnišnic, volišč in vseh lokalov, v katerih točijo alkoholne pijače, spadale med tiste izjeme, kjer ni veljala >>pravica do nošenja osebnega strelnega orožja<<. V Texasu so zakon, ki dopušča nošenje orožja, sprejeli pred dvema letoma, od tedaj pa je orožni list prejelo že 120.000 prebivalcev te 17-milijonske zvezne države.
Nadaljevanje 16. izredne seje DZ
12. 12. 1997 09.12
Državni zbor bo danes nadaljeval 16. izredno sejo, ki jo je v četrtek prekinil tik pred odločanjem o predlogu zakona o odpravi posledic komunističnega totalitarnega režima. DZ bo odločal o predlogu matičnega odbora za notranjo politiko in pravosodje, naj predlagani zakon, ki sta ga v zakonodajni postopek vložila Janez Janša in Lojze Peterle, v prvi obravnavi zavrne. Pred zasedanjem DZ se bo sestal še odbor za mednarodno politiko.
Pomoč svetovne banke romunski zemljiški reformi
12. 12. 1997 08.34
Svetovna banka je Romuniji odobrila posojilo v višini 25,5 milijona ameriških dolarjev, s katerim naj bi pomagali vzpostaviti kataster, ki je potreben za izvedbo zemljiške reforme. Lastništvo posameznih zemljišč na pretežnem območju Romunije ni vpisano v ustrezne registre. Zemljiške knjige, kakršne poznajo v zahodni Evropi, so imeli pred prihodom komunistov na oblast le v delu države, ki je bil nekaj stoletij pod avstrijsko-madžarsko vladavino. S posojilom Svetovne banke naj bi financirali projekt, s katerim nameravajo razjasniti lastniška razmerja ter tako vzpostaviti pogoje za trgovanje z zemljišči. Zakon o zemljiški reformi, ki predvideva vrnitev zemljišč, ki so jih zasegli komunisti, pa je romunski parlament že sprejel.
Nemška vlada dosegla kompromis o monopolu pošte
11. 12. 1997 10.55
Vlada nemškega kanclerja Helmuta Kohla in social-demokrati (SPD) so v noči na četrtek dosegli kompromisni dogovor o zakonu, ki predvideva postopno ukinjanje monopola pošte na področju pisemskega prometa.
DZ o zakonu o izvrševanju proračunu za letošnje leto
03. 12. 1997 10.45
Državni zbor (DZ) je šesti dan 16. izrednega zasedanja začel z obravnavo novele zakona o izvrševanju proračuna RS za letošnje leto po hitrem postopku, h kateri je vloženo 43 amandmajev.
Novi francoski zakon o državljanstvu
02. 12. 1997 09.54
Franoski parlament je sinoči s tesno večino potrdil novi zakon o državljanstvu, ki določa, da otroci tujcev, rojeni v Franciji, pri osemnajstih letih avtomatično dobijo francosko državljanstvo. Zakon tudi določa, da lahko v Franciji rojeni otroci tujcev francosko državljanstvo dobijo že pri 13 letih, če ga v njihovem imenu in z njihovim soglasjem zahtevajo starši. Za novi zakon je glasovalo 267 poslancev, proti jih je bilo 246.
Red lights districts tudi na Madžarskem?
01. 12. 1997 12.11
Na ulicah madžarske prestolnice po podatkih notranjega ministrstva dela približno 2500 prostitutk, še kakšnih 4000 pa svoje storitve ponuja preko različnih vročih telefonov, masažnih salonov, agencij za spremstvo in podobnih zakrinkanih bordelov. Da bi preprečila povezavo prostitucije z organiziranim kriminalom in zaščitila državljane pred zapeljivimi dekleti v pomanjkljivih oblačili, je vlada v parlament vložila zakon, ki predvideva oblikovanje "predela rdečih lučk" v vseh večjih mestih po državi. Če bo zakon sprejet, bodo predstavnice najstarejše obrti svoje storitve lahko ponujale le v za to namenjenih območjih, dekleta, ki jih bodo zasačili pri delu izven teh predelov pa bodo morale plačati visoke kazni.S temi so zagrozili tudi vsem, ki bodo skušali z izkoriščanjem dela prostitutk zaslužiti.
Belgijci proti reklamiranju tobaka v formuli 1
28. 11. 1997 12.57
Belgijski parlament je v četrtek izglasoval zakon o prepovedi reklamiranja tobačnih izdelkov. Po letu 1999 bodo tako prepovedali sponzoriranje in reklamiranje tobačnih izdelkov tudi na športnih prireditvah. Novi zakon izključuje izjeme za posamezne športe, kar pomeni, da bo prepoved veljala tudi za slovito dirko formule 1 v Spa Francorchampsu. Podoben zakon so nedavno sprejeli tudi v Veliki Britaniji, vendar so dopustili možnost reklamiranja tobačnih izdelkov na dirki formule 1.
Ponujena lustracija za matični odbor ni sprejemljiva
26. 11. 1997 08.42
Parlamentarni odbor za notranjo politiko in pravosodje je po sinočnji obravnavi predlogov Socialdemokratske stranke Slovenije in Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) za sprejem t.i.<b> lustracijske zakonodaje</b> sklenil državnemu zboru predlagati, naj na potekajočem izrednem zasedanju zavrne oba predložena dokumenta: resolucijo o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in zakon o odpravi posledic komunističnega totalitarnega režima.
Predčasne parlamentarne volitve v Črni gori
21. 11. 1997 10.48
Črnogorske parlamentarne stranke so včeraj dosegle načelno soglasje o tem, da naj bi predčasne parlamentarne volitve razpisali do prihodnjega maja. Natančen datum volitev bodo določili januarja, ko bo novoizvoljeni predsednik Milo Djukanović prevzel dolžnosti šefa države. Parlament pa naj bi pred koncem letošnjega leta sprejel še novi volilni zakon.
Študenstka vlada zahteva nov zakon o visokem šolstvu
15. 10. 1997 00.00
Predstavniki študentske vlade so se na zadnjem sestanku, ki sta ga sklicala rektorja Univerz v Ljubljani in Mariboru, Alojz Kralj in Ludvik Toplak, zavzeli, da se spremembe zakona o visokem šolstvu oblikujejo zunaj parlamentarnih klopi. Zahtevali so, da se oblikuje moderen zakon o visokem šolstvu, ki ne bo omogočal le vse večjega števila študentov, ampak tudi kakovostnejši študij in večjo svobodo študentov pri delovanju znotraj univerze. Študentska vlada pričakuje, da bodo spremembe zakona o visokem šolstvu med drugim uzakonile tudi možnost izvolitve prorektorja za študentske zadeve iz študentskih vrst in izvolitev predstavnikov študentov v senat.