zakon
Predlagana sprememba zakona o popravi krivic
02. 05. 1998 10.24
Poslanec Slovenske ljudske stranke (SLS) Leon Gostiša je v zakonodajno proceduro vložil predlog za spremembo zakona o popravi krivic, s katero bi upravičencem podaljšali rok za vložitev zahtev na podlagi zakona, ki ureja pravico do povrnitve škode in pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivšim političnim zapornikom in svojcem po vojni pobitih oseb, še za šest mesecev. Država z omenjenim zakonom, ki je začel veljati 9. novembra 1996, na ta način poravnava moralni in materialni dolg osebam, ki so bile v času od 15. maja 1945 do 2. julija 1990 obsojene zaradi ideoloških in političnih razlogov. Zakon je določil 18-mesečni rok za vložitev zahtev upravičencev na pristojno vladno komisijo, ker pa se bo ta rok kmalu iztekel, poslanec SLS predlaga njegov podaljšanje še za šest mesecev. Vladna komisija je bila namreč imenovana 12. septembra lani, doslej pa je obravnavala 301 zahtevo, od katerih je bilo 203 rešenih, 23 zavrnjenih, 73 pa zaradi pomanjkanja dokumentacije odloženih. Podatek, da je samo od začetka letošnjega leta komisija prejela 620 zahtev kaže na dosedanjo slabo obveščenost ljudi. Po mnenju poslanca Gostiše bi bilo smiselno podaljšati rok za vložitev zahtev, saj bi se na ta način tudi zmanjšalo število nepopolnih vlog in olajšalo delo komisiji, saj obstaja bojazen, da bo kratek rok, ki je upravičencem še na voljo za vlaganje zahtev, povzročil veliko število nepopolnih vlog. Sprejem predlagane rešitve bi imel določene finančne posledice za proračun, višina teh sredstev pa bo odvisna od števila in vsebine pozitivno rešenih vlog.
Poslanec SLS predlaga spremembo zakona o lokalnih volitvah
02. 05. 1998 09.35
Poslanec Slovenske ljudske stranke (SLS) Janez Kramberger je aprila v zakonodajni postopek vložil predlog za spremembo zakona o lokalnih volitvah, s katero naj bi zagotovili večjo zastopanost vseh lokalnih interesov v občinskem svetu; po zdaj veljavnem zakonu v občinskih svetih niso zastopani niti interesi vseh delov občine, kar je pogosto razlog za odločitev, da se posamezne krajevne skupnosti želijo izločiti iz občine in predlagajo ustanovitev svoje občine. Po mnenju predlagatelja je potrebno omenjeni zakon sprejeti po hitrem postopku, češ da bi ga bilo potrebno uveljaviti še pred razpisom volitev za župane in člane občinskih svetov. Sicer pa zakonska sprememba ne bo povzročala novih obremenitev za državni proračun in proračun občin. Sedanji zakon določa, da se v občinah z manj kot 12-članskim občinskim svetom izvedejo večinske volitve članov tega sveta, drugače pa proporcionalne. Občine s tolikšnim številom članov občinskega sveta štejejo le do 3000 prebivalcev, zato bi bilo po mnenju predlagatelja primerneje, če bi ta prag dvignili, da bi lahko v vseh manjših občinah izvedli večinske volitve članov tega sveta. Predlagana sprememba bi omogočila, da občine izvedejo večinske volitve članov občinskega sveta tudi v primeru, če ta šteje do 20 članov (po predloženi različici - 17 članov). Na podlagi te spremembe bi lahko v večini slovenskih občin izvedli večinske volitve članov občinskega sveta.
Začetek veljave novega zakona o varnosti cestnega prometa
01. 05. 1998 09.55
Danes je začel veljati zakon o varnosti cestnega prometa, s katerim bo bistveno poostren režim kaznovanja, pripomogel pa naj bi tudi k drugačnemu vedenju udeležencev v prometu ter večji uspešnosti policije pri preprečevanju neodgovornih ravnanj v cestnem prometu. Od 4. maja bo na vsa vprašanja o novem zakonu moč dobiti odgovore na telefonski številki 061/313-516, ki bo na voljo 24 ur na dan, pojasnila pa je mogoče dobiti tudi na telefonski številki policijskih postaj in operativno komunikacijskih centrov (113). Namen omenjenega zakona je izboljšati prometno varnost, umiriti promet, ustaviti najhujše kršitelje cestnoprometnih predpisov ter izboljšati prometno kulturo voznikov. Ob izteku meseca aprila so slovenske ceste namreč terjale 114 življenj, v enakem lanskem obdobju pa 99. Preventivni učinek naj bi ob siceršnjih zaostritvah doslej veljavnega kaznovalnega sistema v cestnem prometu nova zakonska ureditev s prek 240 členi dosegla predvsem z uvedbo sistema t.i. kazenskih točk, ki so predpisane le za hujše prekrške, zaradi katerih naj bi v večini primerov tudi prihajalo do prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Po novi ureditvi bo moral namreč voznik, ki bo v dveh letih zbral 18 kazenskih točk ali storil izrazito težak prometni prekršek, ponovno opravljati vozniški izpit. Zakon podrobno predpisuje novo varnostno ureditev na področju cestnega prometa v poglavjih: o veljavnih pravilih v cestnem prometu, o posebnih obveznostih voznikov, o napravah za urejanje prometa, o psihofizičnem stanju udeležencev v prometu in prometnih nesrečah, o voznikih, o vozilih, o športnih in drugih prireditvah na cesti ter o posebnih varnostnih ukrepih in pooblastilih pristojnih organov na tem področju.
Kurdi priznali uboj Palmeja
28. 04. 1998 15.42
Švedsko zunanje ministrstvo je potrdilo, da je obveščeno o priznanju enega od kurdskih vodij, da je Delavska stranka Kurdistana (PKK) leta 1986 ubila švedskega premiera Olofa Palmeja.
DZ obravnaval pet zakonskih predlogov
23. 04. 1998 07.58
Državni zbor je skozi t.i. predhodne zakonodajne obravnave pospremil kar pet zakonskih predlogov, in sicer zakon o pospeševanju turizma in zakon o ekonomskih conah skozi drugo obravnavo, zakone o deviznem poslovanju, o bančništvu in o nematerializiranih vrednostnih papirjih pa skozi prvo zakonodajno branje.
Premier Drnovšek in minster Dragonja obiskala Zasavje
20. 04. 1998 07.56
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek in minister za gospodarstvo Metod Dragonja s sodelavci sta se popoldne sestala z župani in gospodarstveniki zasavske regije. Osrednjo pozornost so namenili gradnji termoelektrarne 3, torej vprašanju, ki je za Zasavje življenskega pomena. Prejšnji teden je bil ministrstvu za gospodarstvo predložen investicijski načrt, ki bo šel v nadaljnji parlamentarni postopek. Predsednik vlade je ob tem dejal, "da je Termoelektrarna Trbovlje zelo velika investicija, zato je normalno, da doživlja precej preverjanja in tudi v parlamentarnem postopku se pojavljajo različna vprašanja, ministrstvo pa jih skuša vsa razčistiti in nanje odgovoriti". Izrazil je pričakovanje, da bo zakon kmalu v drugi obravnavi, in dodal, da bo v primeru, če omenjeni zakon ne bo sprejet, treba celotno strategijo razvoja Zasavja izdelati na novo. V pogovoru z zasavskimi gospodarstveniki sta se minister Dragonja in predsednik vlade Drnovšek dotaknila tudi zakona o dodani vrednosti, slabega položaja izvoznikov in ocen monetarnega sklada.
Končan prvi del letne konference ZLSD
19. 04. 1998 10.55
V Ljubljani je bil včeraj začetni del dvomesečne programske letne konference ZLSD, ki se bo 20. junija sklenila s sprejemom dokončnega besedila posodobljenih programskih usmeritev z naslovom Za konkurenčno, a solidarno Slovenijo. V začetku jeseni bodo le-te izdane v obliki zloženke in katerih osnovno sporočilo je neizogibnost reform, s katerimi se ustvarjajo nove možnosti. Usmeritve se nanašajo na gospodarsko rast in zaposlovanje, reforme socialne države, dostop do zdravja, izobrazbe in stanovanja, razvoj podeželja, regionalizem in lokalna samouprava, denacionalizacija in lastninjenje ter vključevanje v EU. Po besedah predsednika stranke Boruta Pahorja ZLSD razume politiko kot prostor povezovanja ustvarjalnosti za skupno dobro, zato s tokratno konferenco odpirajo ta prostor. V razpravi je bila dana pobuda vodstvu in poslancem stranke, naj pripravi zakon, ki bi določal, da vsi zaposleni v Sloveniji namenijo enodnevni zaslužek za prizadete v potresu v Posočju in na Gorenjskem. Junija pa se bodo tudi odločali, katere od danes podanih pobud - med drugim tudi za razpis referenduma o spremembi ustave glede denacionalizacije ter za pripravo zakona o financiranju verskih skupnosti, ki bi uvajal cerkveni davek - bo stranka podprla. Največ pobud je predstavil Mladi forum ZLSD, ki je predlagal, da se stranka izreče proti vstopu Slovenije v zvezo Nato, sprejem deklaracije o mladinski problematiki ter predlog za spremembo ustave v petih členih.
Italijanska vlada sprejela predlog proračuna
18. 04. 1998 10.41
Italijanska vlada je včeraj sprejela osnutek proračuna za leto 1999. Finančni zakon za prihodnje leto stremi predvsem k zmanjšanju javnega primanjkljaja za 13.500 milijard lir brez povečanja davkov. 9500 milijard lir naj bi pridobili z zmanjšanjem javnih izdatkov, 4000 milijard lir pa z večjim davčnim prilivom po zaslugi uspešnega boja proti davčnim goljufijam in nezakonitemu delu.
Vlada dva zakona pripravila za tretje branje
17. 04. 1998 08.24
Direktorica vladnega urada za informiranje Marta Kos je na novinarski konferenci po včerajšnji seji vlade povedala, da je vlada za tretje zakonodajno branje pripravila zakon o centralnem registru in v besedilo vključila vse amandmaje, predlagane v državnem zboru. Vlada je tudi določila tudi za tretjo parlamentarno obravnavo besedilo zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih.
Vlada imenovala 8-članski Svet za naciomalno varnost
16. 04. 1998 17.13
Vlada je na današnji seji sprejela odlok o ustanovitvi Sveta za nacionalno varnost (SNAV), ki bo njen posvetovalni in usklajevalni organ za področje obrambe, varnostnega sistema, sistema zaščite in reševanja ter za druga vprašanja nacionalne varnosti, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal generalni sekretar vlade Borut Šuklje.
Vlada bo vsekakor pomagala prizadetim območjem
16. 04. 1998 11.46
S potresom prizadeto območje sta včeraj obiskala premier Janez Drnovšek in podpredsednik vlade Marjan Podobnik; prvi je bil v Zgornjem Posočju, drugi pa na Gorenjskem.
Slovenska izvozna družba odslej tudi izvozna banka
15. 04. 1998 17.54
Slovenska izvozna družba (SID), družba za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije, je minulo leto okrepila svoje delovanje, hkrati pa je dosegla tudi pozitiven poslovni izid, so na današnji novinarski konferenci povedali predstavniki družbe. Svojo ponudbo so letos popestrili z nekaterimi novostmi, s sprejetjem zakona o poroštvih pa je SID postala tudi prava izvozna banka in kot taka bo lahko konkretne posle financirala v devizah.
Jelcin podpisal zakon o nacionalizaciji vojnega plena Rdeče armade iz Nemčije
15. 04. 1998 16.22
Ruski predsednik Boris Jelcin je danes podpisal zakon o nacionalizaciji umetniških del, ki jih je Rdeča armada po drugi svetovni vojni zaplenila v Nemčiji in prepeljala v takratno Sovjetsko zvezo. Hkrati je naložil ustavnemu sodišču, da preuči, če je zakon v skladu z ustavo.
Jelcin ne bo podpisal zakona o nacionalizaciji kulturne dediščine
14. 04. 1998 11.23
Ruski predsednik Boris Jelcin je sporočil, da bo ustavno sodišče seznanil s svojo odločitvijo, da ne namerava podpisati zakona, s katerim bi za rusko last razglasili kulturno in umetniško dediščino, ki jo je ob koncu druge svetovne vojne Rdeča armada zasegla v Nemčiji in nekaterih drugih državah.
Dejavnosti ministrstva za okolje in prostor po potresu v Posočju
13. 04. 1998 11.58
V Ljubljani se je danes sestal kolegij ministra za okolje in prostor in sprejel prve operativne naloge za pripravo sanacije posledic nedeljskega potresa v Zgornjem Posočju. Kot so sporočili z ministrstva, sta se na bovško-kobariško območje danes odpravila minister za okolje in prostor Pavel Gantar in državni sekretar Marko Slokar, v Bohinj pa državna sekretarja Dušan Blaganje in Franci Steinman. Namen ogledov je podrobna seznanitev s posledicami potresa in prvi dogovori v zvezi s sanacijo posledic na komunalni infrastrukturi in stanovanjskih ter drugih poslopjih. Ministrstvo že pripravlja nujno potrebne ukrepe, že danes pa je zanesljivo, da bo za zagotavljanje državne pomoči pri sanaciji potrebno sprejeti poseben zakon po hitrem postopku. Sanacija bo zajela komunalno infrastrukturo, plazenje tal, prometno in telekomunikacijsko infrastrukturo, zgradbe fizičnih in pravnih oseb in druge škode. Sredstva se zagotavljajo iz stalne proračunske rezerve, ki po predložitvi interventnega zakona o odpravi posledic ujm in suše v letu 1997 znaša še 650 milijonov tolarjev. Zato bo po vsej verjetnosti potrebno zagotoviti še dodatna sredstva, je zapisala Manca Šetina Miklič iz informativne službe ministrstva za okolje in prostor.
SKD o zamenjavah v obrambnem ministrstvu in proračunu
10. 04. 1998 17.38
Slovenski krščanski demokrati (SKD) obžalujejo zamenjavo dosedanjega načelnika generalštaba generalpolkovnika Albina Gutmana, ki je bil na tem mestu od osamosvojitve dalje. Po njihovem mnenju imenovanje polkovnika Iztoka Podbregarja za načelnika generalštaba Slovenske vojske (SV) in polkovnika Bogdana Koprivnikarja za državnega sekretarja, odgovornega za vojaške zadeve, ni dobra naložba zato, ker sta se šolala na jugoslovanskih vojaških akademijah, sta na novinarski konferenci poudarila podpredsednik stranke Alojz Zupančič in poslanec Izidor Rejc. Krščanskim demokratom se poleg tega zdi zanimivo, da se v vrhu SV pojavljajo sami piloti, s čimer se ustvarja t.i. pilotski lobi. Sicer pa jih odstavitev Gutmana ne čudi, saj so se že takrat, ko je bila v vladi tudi SKD, pojavljali poskusi za odstavitev Gutmana, čemur pa so sami nasprotovali, je dodal Rejc. V zvezi z letošnjim proračunom, ki je prav tako pozno sprejet, SKD poudarja, da ni varčevalno naravnan. Po njihovem mnenju bi morali v proračunu več sredstev nameniti za odpravljanje brezposelnosti, kot rezervo za proračunske prihodke pa vidijo predvsem v odpravi sive ekonomije, kar bi lahko prineslo 5-7 odstotkov dodatnih sredstev. SKD meni, da proračun za letošnje leto ne predstavlja koraka naprej za vključitev v EU. Poslanec SKD Izidor Rejc pa je predstavil tudi nedavno sprejet zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (SRD), katerega glavni namen je pokritje certifikatske luknje, ki po nekaterih ocenah znaša 130 milijard tolarjev. Poudaril je, da so po večkratnem usklajevanju že na matičnem delovnem telesu dosegli bistvene premike pri zakonu, ki v osnovnem predloženem besedilu ni bil harmoniziran z ostalo zakonodajo.
V Franciji sprejet novi zakon o tujcih
09. 04. 1998 11.12
Kljub sporu v vladajoči koaliciji je večina poslancev francoske narodne skupščine sinoči glasovala za osnutek novega francoskega zakona o tujcih, ki ga je predlagal notranji minister Jean-Pierre Chevenement. Pred glasovanjem so Zeleni napovedovali, da bodo glasovali proti zakonu, komunisti pa, da se bodo glasovanja vzdržali.
Tudi sloni in nilski konji se bodo postili
09. 04. 1998 09.27
Ko so pred judovskim praznikom vse pekovske izdelke pospravili iz biblijskega živalskega vrta v Jeruzalemu, so se sloni in nilski konji počutili nekoliko slabotno. Od začetka tega tedna živali ne dobivajo več po deset štruc kruha na dan kot doslej. Judovski zakon namreč v času praznika, na katerega se Judje spominjajo osvoboditve izpod egiptovskega suženjstva, prepoveduje uživanje živil, ki vsebujejo sredstva za vzhajanje. Praznik se bo začel v petek zvečer.
Poslanska skupina SDS predlaga ustavno obtožbo zoper predsednika vlade
07. 04. 1998 12.52
Poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) je danes v državni zbor vložila predlog ustavne obtožbe proti predsedniku vlade Janezu Drnovšku v zvezi s spornim slovensko-izraelskim sporazumom, podpisanim leta 1995. Opozicijska stranka se zavzema za to, da državni zbor s posebnim sklepom predlaga ustavnemu sodišču, naj ta ugotovi, da je predsednik vlade pri opravljanju svoje funkcije v več členih kršil ustavo, zakon o vladi in zakon o zunanjih zadevah, ter naj v skladu s takšno ugotovitvijo sprejme odločitev, da Janezu Drnovšku prenehala funkcija predsednika vlade. Ustavno obtožbo predsednika vlade je na novinarski konferenci podrobneje pojasnil predsednik SDS Janez Janša in napovedal, da bo poslanska skupina svoj predlog še dodatno obrazložila v parlamentarni razpravi na to temo
Koordinacija strank o zaščitni zakonodaji
02. 04. 1998 08.14
Koordinacija parlamentarnih strank je včeraj pozno popoldne za zaprtimi vrati začela razpravo o projektu zagotavljanja varovanja javnega oziroma državnega interesa od vstopanju Slovenije v Evropsko unijo. Na je bila predstavljena strategija sprejemanja zaščitne zakonodaje, to je 16 zakonov, ki naj bi bili sprejeti prednostno še pred uveljavitvijo pridružitvenega sporazuma, je pred začetkom razprave povedal podpredsednik vlade Marjan Podobnik, v kabinetu katerega omenjeno zaščito tudi pripravljajo.
V Riu de Janeiru mladoletnim prepovedali tetoviranje
30. 03. 1998 12.22
Vlada brazilske države Rio de Janeiro je sprejela zakon, na podlagi katerega je osebam, mlajšim od 18 let, prepovedano tetoviranje, pa tudi nošenje priljubljenih uhanov na jeziku, v nosu in popku.
Parlamentarne volitve v Ukrajini
30. 03. 1998 08.06
V Ukrajini je včeraj potekal prvi krog parlamentarnih volitev, na katerih je približno 38 milijonov volilnih upravičencev volilo 450-članski parlament. Za glasove se je potegovalo 30 strank in zvez, ki morajo za vstop v parlament preseči 4-odstotni prag.
V veljavi je zakon o varstvu potrošnikov
29. 03. 1998 12.33
V soboto je stopil v veljavo zakon o varstvu potrošnikov, ki ureja pravice potrošnikov pri ponujanju, prodajanju in drugih oblikah trženja blaga in storitev s strani podjetij in določa dolžnosti državnih organov in drugih subjektov, da te pravice zagotavljajo.
Kaj nam prinaša zakon o športu?
27. 03. 1998 10.15
Državni sekretar za šport dr. Janko Strel je včeraj na javni tribuni Kaj nam prinaša zakon o športu pojasnil vsebino zakona o športu, ki ga je državni zbor (DZ) sprejel 4. marca skupaj s številnimi amandmaji.
Češki predsednik podpisal zakon o predčasnih volitvah
26. 03. 1998 18.02
Češki predsednik Vaclav Havel je danes podpisal ustavni zakon, ki omejuje mandat sedanje poslanske zbornice na 30. junij. S tem je odprta pot za organizacijo predčasnih volitev. Oba domova parlamenta sta omenjeni zakon že podprla.
Možnost vpisa presežnih certifikatov
26. 03. 1998 17.12
Vlada je na včerajšnji seji obravnavala zakon o zaključku lastninjenja in s tem v zvezi predlog o rešitvi problema približno sedmih milijard tolarjev presežnih certifikatov, vpisanih do lanskega 30. junija v sklade Nacionalne finančne družbe in KBM Infonda. Vlada je sprejela predlog, po katerem naj bi bilo vsem 27 družbam za upravljanje v Sloveniji, ki bodo dobile dovoljenje za povečanje kapitala, vendar ne za več kot za milijardo tolarjev, omogočen vpis presežnih certifikatov. Vlada je prepričana, da bo takšen predlog sprejemljiv tudi za poslance in da bo potem končno sprejet zakon o zaključku lastninjenja, ki naj bi začel veljati predvidoma sredi aprila. To je na seminarju Ljubljanske borze o spremembah na trgu kapitala povedal državni sekretar za privatizacijo Edo Pirkmajer.
Odbor DZ za finance in monetarno politiko danes o proračunu za letošnje leto
24. 03. 1998 10.34
Danes se bo sestalo pet parlamentarnih delovnih teles.
SLS nezadovoljna z odločanji poslancev LDS
24. 03. 1998 08.40
Slovenska ljudska stranka (SLS) v izjavi za javnost očita Liberalni demokraciji Slovenije (LDS) oziroma njenim poslancem, ki na seji parlamentarne komisije za nadzor lastninskega preoblikovanja niso podprli vladnih amandmajev, s katerimi naj bi v zakon o zaključku lastninjenja in privatizacije pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe vnesli nekatere rešitve v zvezi z ugotavljanjem minulih oškodovanj družbenega premoženja.
DS o noveli zakona o sodnih taksah
23. 03. 1998 10.34
Državni svet (DS) bo na današnji sedmi seji poleg pobud in vprašanj obravnaval zahtevo za oceno ustavnosti novele zakona o sodnih taksah, ki ga je DZ ponovno sprejel 4. marca, ter zakon o dopolnitvi zakona o sodniški službi. Na dnevnem redu ima tudi poročilo Družbenega pravobranilca RS o stanju, pojavih in problemih na področju varstva družbene lastnine in varstva pravic delavcev v letu 1997.
Hrvaški sabor zavrnil razpravo o lustracijskem zakonu
18. 03. 1998 16.12
Predstavniki hrvaškega sabora na dnevni red današnjega zasedanja niso uvrstili predloga zakona o "odpravi posledic totalitarnega komunističnega režima". Predlagatelji zakona so poslanci Hrvaške stranke prava (HSP), ki v hrvaški medijih že nekaj mesecev pojasnjujejo razloge, za sprejem t.i. lustracijskega zakona. Kot predvideva predlog, naj bi vsem tistim, ki so v nekdanjem režimu deleli za UDBO, KOS, OZNO, predsednikom sodišč, slušateljem v političnih šolah ter pomembnim urednikom in novinarjem za deset let prepovedali opravljati javne funkcije v državi. Kot je danes pred saborom povedal predsednik HSP ante Đapić, so omenjeni zakon sprejeli v številnih državah, ki so članice zveze NATO in tako poskušal zavrniti obtožbe, da želi njegova stranka z zakonom začeti "lov na čarovnice".