zakonodaja
Počasna privatizacija v Romuniji
20. 07. 1998 08.56
Program privatizacije se v Romuniji uresničuje s polžjo hitrostjo, piše dnevnik Adevarul in dodaja, da so v prvi polovici letos podpisali le 304 kupoprodajne pogodbe, kar pomeni, da je načrt za prvo polletje le na pol uresničen. Po navedbah dnevnika je v program privatizacije vključenih 2800 komercialnih družb, od katerih naj bi jih do konca leta prodali 1200. Glavni razlogi, da so tuji vlagatelji še precej zadržani do Romunije, so po mnenju ministra za privatizacijo politična kriza konec minulega in v začetku letošnjega leta, neustrezna zakonodaja in birokratske ovire.
Lekova delnica prinaša 660 tolarjev dividende
19. 06. 1998 14.53
Delničarji Leka so na skupščini med drugim odločali o spremembi statuta delniške družbe, sprejeli poročilo o lanskem poslovanju Leka, odločali o delitvi dobička in izvolili nove člane nadzornega sveta. Čisti dobiček Leka je lani znašal 3,7 milijarde tolarjev, kar je za 21 odstotkov več kot leta 1996, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik uprave Leka dr. Andro Ocvirk. Čisti dobiček na delnico je v lanskem letu znašal 1.914 tolarjev. Delničarji so sprejeli delitev lanskega dobička, tako da se bo čisti dobiček iz lanskega leta razporedil na nerazporejeni dobiček, revalozirani nerazporejeni del dobička iz preteklih let v višini 1,3 milijarde tolarjev pa bo razdeljen za dividende in udeležbo na dobičku. Letošnja dividenda bo tako znašala 660 tolarjev za posamezno delnico razreda A, B in C.
Predstavitev slovenskega oddajanja RTV Slovenija v Trstu
18. 06. 1998 08.34
Direktor RTV Slovenija Janez Čadež in njegov pomočnik Boris Bergant sta na novinarski konferenci v prostorih deželnega sedeža italijanske radiotelevizije RAI v Trstu predstavila načrt satelitskega oddajanja RTV Slovenija, ki je v zamejstvu povzročil precejšnjo zaskrbljenost. Kot sta dejala vodilna v slovenski RTV hiši, jih mednarodna zakonodaja sili v zakodiranje satelitskih programov od 1. julija letos dalje, vendar pa bo 1. program od 17. do 20. ure še naprej nekodiran.
Za uskladitev z EU bo morala Slovenija dopolniti področje prava družb
03. 06. 1998 14.11
Slovenija bo morala nacionalno zakonodajo za področje prava družb za usklajenost z Evropsko unijo še ustrezno dopolniti, kar pa bo sposobna storiti v za to predvidenih rokih, je danes po dvodnevnem večstranskem pregledu usklajenosti zakonodaje z unijino v Bruslju dejal vodja delovne skupine za to področje Tone Dolčič.
Iran ustanavlja taborišča za zapornike zaradi mamil
18. 05. 1998 11.05
Iran bo kmalu ustanovil "posebna taborišča" za zapornike, obsojene zaradi mamil, je izjavil ajatolah Mohamad Jazdi, ki je na čelu iranskega pravosodnega sistema.
Posvet o nadzoru nad finančnimi konglomerati
14. 05. 1998 16.25
V okviru tedna Evropske unije v Sloveniji je v hotelu Union danes potekala delavnica z naslovom Finančni konglomerati in nadzor na konsolidirani ravni.
Slovenska delegacija opravila dvostranski pregled in primerjavo zakonodaje za izobraževanje
12. 05. 1998 16.52
Slovenska delegacija je danes v Bruslju z delegacijo Evropske komisije opravila dvostranski pregled usklajenosti nacionalne zakonodaje za področje izobraževanja s skupno unijino. Po pogovorih je vodja slovenske delegacije, državni sekretar v ministrstvu za šolstvo in šport Pavle Zgaga, dejal, da to področje ne predstavlja nobenih problemov pri vstopanju Slovenije v Evropsko unijo. Nova slovenska izobraževalna zakonodaja - leta 1993 sprejeti zakon o visokem šolstvu in leta 1996 sprejeti paket šestih zakonov o preduniverzitetnem izobraževanju - je z evropsko usklajena. Določena odstopanja, ki zadevajo tudi področje izobraževanja, pri čemer gre predvsem za zagotavljanje prostega pretoka oseb, pa bodo po besedah državnega sekretarja usklajena v sodelovanju z drugimi resorji.
Clinton napovedal morebitne ukrepe proti Indiji
12. 05. 1998 07.29
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes v Beli hiši napovedal, da namerava v primeru Indije "v popolnosti uresničiti" ukrepe, ki jih predvideva ameriška zakonodaja za države brez jedrskega orožja, ki izvedejo jedrski pokus.
Vlada dva zakona pripravila za tretje branje
17. 04. 1998 08.24
Direktorica vladnega urada za informiranje Marta Kos je na novinarski konferenci po včerajšnji seji vlade povedala, da je vlada za tretje zakonodajno branje pripravila zakon o centralnem registru in v besedilo vključila vse amandmaje, predlagane v državnem zboru. Vlada je tudi določila tudi za tretjo parlamentarno obravnavo besedilo zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih.
Koordinacija strank o zaščitni zakonodaji
02. 04. 1998 08.14
Koordinacija parlamentarnih strank je včeraj pozno popoldne za zaprtimi vrati začela razpravo o projektu zagotavljanja varovanja javnega oziroma državnega interesa od vstopanju Slovenije v Evropsko unijo. Na je bila predstavljena strategija sprejemanja zaščitne zakonodaje, to je 16 zakonov, ki naj bi bili sprejeti prednostno še pred uveljavitvijo pridružitvenega sporazuma, je pred začetkom razprave povedal podpredsednik vlade Marjan Podobnik, v kabinetu katerega omenjeno zaščito tudi pripravljajo.
Belgija bo za uskladitev z Maastrichtsko pogodbo morala spremeniti ustavo
25. 03. 1998 16.31
Belgija bo morala za izpolnitev zahtev Maastrichtske pogodbe, po kateri morajo države evropske petnajsterice državljanom Evropske unije, ki živijo na njihovem ozemlju, omogočiti udeležbo na lokalnih in evropskih volitvah, spremeniti ustavo. Tako je po oceni vladnega predloga za izvedbo maastrichtskih določil ocenil državni svet, kar pa po mnenju tukajšnjih medijev ni presenetljivo, saj osmi člen ustave volilno pravico podeljuje izključno Belgijcem. V državi pa se zastavlja vprašanje, kaj je višje - evropska zakonodaja ali belgijska ustava.
Jelinčič: SNS je upravičena do sodelovanja v koordinaciji
24. 03. 1998 16.12
Slovenska nacionalna stranka (SNS) ne pristaja na pogojevanje sodelovanja v koordinaciji parlamentarnih strank s podpisom sporazuma o sodelovanju pri vstopanju Slovenije v Evropsko unijo (EU), sta na današnji novinarski konferenci poudarila predsednik stranke Zmago Jelinčič ter poslanka Polonca Dobrajc. SNS je do sodelovanja v koordinaciji upravičena, saj je parlamentarna stranka, pa tudi sicer gre za obliko sporazumevanja glede politike Slovenije do vključevanja v EU in zvezo Nato, ki trenutno celo obravnava meddržavni sporazum med Slovenijo in Izraelom. Sporazuma o sodelovanju pri vstopanju Slovenije v EU SNS ne namerava podpisati oziroma ga bo podpisala šele, ko bo sprejete vsaj pol v njem predvidene zaščitne zakonodaje. Od 16 zakonov, ki naj bi jih parlament po sporazumu sprejel pred dokončno uveljavitvijo sprememb 68. člena ustave, polovice v DZ še ni, ostali predlogi pa so v prvi obravnavi, z izjemo enega, ki je v drugi. "SNS pa sporazuma ni podpisala, ker je zaščitna zakonodaja premalo pripravljena," je poudarila Dobrajčeva.
Vlada pripravila zakon o vojnih grobiščih
09. 03. 1998 16.50
Vlada je v zakonodajno proceduro vložila zakon o vojnih grobiščih, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, saj se na področju varstva vojnih grobišč še vedno uporablja prevzeta zvezna zakonodaja, ki jo je potrebno uskladiti z ustavo.
Kwasniewski bo pregnanim judom vrnil poljsko državljanstvo
06. 03. 1998 11.57
Poljski predsednik Aleksander Kwasniewski je danes napovedal, da bo vnovič podelil poljsko državljanstvo vsem judom, ki so se bili po antisemitskih čistkah leta 1968 prisiljeni izseliti.
Črnogorska vladno-gospodarska delegacija na obisku v Sloveniji
05. 03. 1998 16.19
Črnogorska vladno-gospodarska delegacija pod vodstvom ministra brez listnice, pristojnega za Slovenijo, Vojina Lazareviča se je v okviru tridnevnega obiska v Sloveniji danes mudila v Mariboru. Po srečanju z ministrom za malo gospodarstvo in turizem Jankom Razgorškom so se gostje iz Črne gore na območni gospodarski zbornici sestali tudi z mariborskimi gospodarstveniki.
Samuelson ne sme več igrati na ZOI
17. 02. 1998 08.26
Švedski hokejaš Ulf Samuelson, ki sicer igra v NHL, se mora posloviti od olimpijskih iger v Naganu zaradi problemov z državljanstvom. V skladu z današnjo odločitvijo Mednarodne hokejske zveze pa naj bi vseeeno obveljali zmagi, ki ju je Švedska na olimpijskem turnirju že dosegla z njegovim sodelovanjem.
Deleži v državnem proračunu za tehnološko razvojne programe se zmanjšujejo
05. 02. 1998 19.03
Odbor DZ za znanost in tehnologijo se je kot zainteresirano parlamentarno delovno telo seznanil s Strategijo RS za vključevanje v Evropsko unijo. Od vlade pričakuje, da bo dokument dopolnila tako, da bo na področju znanosti bolj razvojno naravnan in z večjim poudarkom na tehnološkem razvoju. Čeprav je Slovenija ena najbolj razvitih držav kandidatk, še vedno zaostaja za državami Evropske unije. Cilj naše države pa je čim hitreje zmanjševati razlike v stopnji ekonomskega in socialnega razvoja v primerjavi z EU. Člani odbora so opozorili na pomanjkljivost strategije pri metodološkem pristopu. Posebej so izpostavili dejstvo, da se deleži v državnem proračunu za tehnološko razvojne in druge ciljne programe, za visoko šolstvo ter za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih področij v zadnjih nekaj letih zmanjšujejo. Zakonodaja o intelektualni in industrijski lastnini je razen manjših izjem združljiva z acquis. Uskladiti bo potrebno še trajanje zaščite audiovizualnih produkcij in uvesti potrdila o dopolnilni zaščiti. Glede izvajanja zakonodaje bo treba rešiti vprašanje prenehanja veljavnosti blagovnih znamk, kar zlasti velja za področje farmacije.
Novice BSA
21. 01. 1998 18.32
(<b>Romunija</b>) Po prvih racijah pri softverskih piratih ob koncu minulega leta je združenje založnikov poslovne programske opreme BSA (Business Software Alliance) v Romuniji objavilo >>vojno napoved<< piratom v sporočilu za javnost, ki ga je izdala skupaj z romunsko policijo in uradom za zaščito avtorskih pravic. To sporočilo so objavile štiri najbolj priljubljene TV postaje, šest dnevnikov, dve radijski postaji in ena tiskovna agencija. Sodijo, da je sporočilo doseglo blizu osem milijonov ljudi. Microsoftovo romunsko podružnico ter romunsko BSA je zatem poklicalo izjemno veliko ljudi.
Slovenija bogatejša za novo upravno sodišče
12. 01. 1998 18.21
V okviru zakona o upravnem sporu (ZUS), ki je začel veljati 2. septembra lani, je bila ustvarjena pravna podlaga, na podlagi katere je s 1. januarjem tega leta naš pravosodni sistem bogatejši za novo upravno sodišče, ki bo imelo sedež v Ljubljani, zunanje oddelke pa v Celju, Novi Gorici in Mariboru. Na področju upravnega spora in upravnih sodišč je tako slovenska zakonodaja v celoti usklajena z evropsko, prav tako pa tudi postopek pred omenjenim sodiščem ustreza zahtevam evropskih pravnih standardov, je na novinarski konferenci ob predstavitvi upravnega sodišča dejal pravosodni minister Tomaž Marušič. Upravno sodišče bo - skupaj s svojimi zunanjimi oddelki - imelo predsednika in 25 sodnikov, 6 strokovnih sodelavcev ter 28 upravno tehničnih in drugih delavcev, poleg tega pa ima v skladu z zakonom o sodiščih tudi sekretarja sodišča. V kratkem naj bi bilo imenovanih šest sodnikov, kmalu pa naj bi stekli tudi razpisi za ostala sodniška mesta.
Italiji zaradi diskriminacije grozi soočenje z Evropskim sodiščem
18. 12. 1997 15.31
Evropska komisija namerava pred Evropskim sodiščem sprožiti postopek proti Italiji, ker ocenjuje, da je italijanska zakonodaja v zvezi s pravicami učiteljev tujih jezikov, ki so neitalijanski državljani Evropske unije, v tej državi diskriminatorna.