zakrament
Uvod v praznovanje velike noči
24. 03. 2005 00.00
Na veliki četrtek se pričenja praznovanje največjega krščanskega praznika. Verni se v teh dneh spominjajo Jezusove smrti in vstajenja.
Z zakonom proti gayjem
25. 10. 2004 00.00
Vatikan je objavil dokument, v katerem obsoja preventivno vojno in zavrača vsakršno obliko porok med homoseksualci.
Papež začel slovesnosti ob veliki noči
08. 04. 2004 00.00
Papež Janez Pavel II. je s krizmeno mašo v baziliki Svetega Petra v Vatikanu začel velikonočne slovesnosti.
Začetek velikonočnih praznikov
17. 04. 2003 00.00
Danes se v katoliški cerkvi začenjajo velikonočni prazniki, največji in najstarejši praznik krščanstva. Na današnji veliki četrtek bodo dopoldne v stolnicah krizmene maše. Papež Janez Pavel II. pa bo na današnji veliki četrtek objavil svojo 14. encikliko.
Praznovanje velike noči
28. 03. 2002 00.00
Velika noč je največji in najstarejši praznik krščanstva. Verni se spominjajo trpljenja Jezusa Kristusa, njegove smrti na križu in vstajenja od mrtvih, s tem pa tudi odrešenja. Velika noč se določi po luninem koledarju in sicer na prvo nedeljo po prvi pomladanski luni.
Ali obstajajo tajna cerkvena sodišča?
12. 01. 2002 00.00
Decembra je Vatikan objavil nova pravila rimskokatoliške cerkve o tem, kako postopati s pedofilskimi duhovniki. Sodili naj bi jim pred t.i. tajnimi cerkvenimi sodišči <strong>Dr. Boruta Koširja</strong>, predsednika metropolitanskega cerkvenega sodišča v Ljubljani smo vprašali, kako ta sodišča delujejo.
Na Capriju tujcem prepovedali poroke
12. 03. 2001 00.00
Nadškof z italijanskega otoka Capri Felice Cece je tujcem prepovedal cerkvene poroke na otoku. Poslovneži in hotelirji so zaradi njegove odločitve že zaskrbljeni, saj je počitniški paradiž južno od Neaplja veljal za priljubljeno mesto razkošnih porok mednarodnega jet seta. Kot so sporočili iz nadškofijskega urada, je ukrep začasen, saj želijo na tak način usmeriti pozornost na "zakramentno dimenzijo sklenitve zakona".
Letošnje romanje na Brezje slovesnejše
24. 06. 2000 17.41
Na današnjem tradicionalnem, že 32. slovenskem romanju bolnikov, invalidov in starejših se je zbralo več tisoč romarjev iz vse Slovenije. Letošnje srečanje je bilo po besedah beograjskega nadškofa Franca Perka, ki je v navzočnosti slovenskih škofov vodil letošnje bogoslužje, še slovesnejše, saj poteka v svetem letu, je poročal Radio Slovenija.
Avstrijska cerkev odobrila poroko homoseksualcem
09. 11. 1999 08.10
Avstrijska reformistična cerkev se je včeraj po dolgih razpravah v okviru sinode v Bregenzu na zahodu Avstrije odločila, da odobri poroko homoseksualnih parov, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.