zanjo

100. obletnica rojstva Anice Černej
29. 03. 2000 15.45
Vrtec Anice Černejeve in Muzej novejše zgodovine Celje sta začela dejavnosti ob stoletnici rojstva pesnice in pisateljice Anice Černejeve. Tako bodo v ponedeljek, 3. aprila, v Muzeju novejše zgodovine Celje odprli likovno razstavo otrok, ki obiskujejo vrtec Anice Černejeve, ter prvič predstavili knjižno izdajo glasbene pravljice Klip, Klop - pravljica za Anico. Avtorica Mira Voglar je navdih zanjo dobila prav v pesmih Černejeve.

Usposobljanje havbičarjev na Počku
24. 03. 2000 08.45
Pred tremi leti se je na vojaškem vadišču na Počku zgodila ena najhujših nesreč v zgodovini slovenske vojske. Med streljanjem s 155-milimetrskimi havbicami je vojak izgubil življenje, njegov poveljnik pa je bil hudo ranjen. Danes so na Počku s havbicami spet streljali.

Guardess in Intertrade ITS d.d. sklenila pogodbo
20. 03. 2000 11.17
Nizozemska družba <a href=http://www.guardess.com target=_new>Guardess</a>, proizvajalka programske opreme za spremljanje kakovosti v industriji z diskretno ali procesno proizvodnjo je podpisala partnersko pogodbo z Intertrade ITS d.d. Slednji bo zanjo tržil in uvajal njena paketa Quality Navigator in BaanTQM na slovenskem in hrvaškem trgu. Pogodba je formalizirala sodelovanje, ki se je pričelo že v lanskem letu. Guardessov produkt Baan TQM so strokovnjaki Intertarde ITS namreč že uvedli v Pivovarni Union, v okviru projekta uvajanja sistema Baan pa TQM uvajajo tudi v Heliosu.

Tožba zoper novinarja Mladine
17. 03. 2000 20.35
Na ljubljanskem sodišču se je začelo sojenje 25-letni Ljubljančanki, ki toži novinarja Mladine

Romunija in Bolgarija za gradnjo mosta
15. 03. 2000 07.32
Romunija in Bolgarija sta po skoraj desetih letih pogajanj včeraj podpisali sporazum o izgradnji drugega mostu čez reko Donavo, vzdolž katere poteka romunsko-bolgarska meja.

Eksplozija ubila 35 ljudi
12. 03. 2000 09.43
V eksploziji v neki tovarni ognjemetov na vzhodu Kitajske je umrlo 35 oseb, 10 pa je bilo ranjenih, so danes poročali kitajski državni mediji. Tovarna blizu mesta Pingxiang naj bi bila last dveh kmetov, ki pa zanjo nista imela dovoljenja. Vzroke za eksplozijo še raziskujejo.

Stavka na obrambnem ministrstvu
08. 03. 2000 21.01
Na obrambnem ministrstvu so danes končno uradno potrdili, da je zdravstveno osebje ministrstva napovedalo stavko. Kako bodo odgovorili na stavkovne zahteve še ni znano, zdravniki in medicinske sestre pa imajo veliko argumentov za svoje nezadovoljstvo. Na dan namreč prihajajo podatki o novih nepravilnostih direktorice zdravstvene službe Prinčičeve. Prav odstop direktorice je ena glavnih zahtev nezadovoljnih zdravnikov in medicinskih sester.

Izpoved Dianinega telesnega čuvaja
07. 03. 2000 11.44
>>Veseli me, da se ne spomnim,<< v knjigi z naslovom Zgodba telesnega čuvaja (The Bodyguard's Story) piše 29- letni Trevor Rees-Jones, telesni čuvaj princese Diane, ki je preživel strahotno trčenje v Parizu, v katerem so avgusta 1997 umrli Diana, njen ljubimec Dodi Fayed in pijani francoski voznik Henri Paul, >>uradni<< krivec nesreče. Trevor, ki je bil deset dni v komi, se ne spomni treh, štirih usodnih minut neposredno pred, med in po trčenju, vseeno pa ne dvomi, da je trčenje zakrivil Paul. Kritizira tudi Dodijevo porazno amatersko vtikanje v organiziranje Dianine in svoje varnosti in Dodijevo nestrpnost, ki je botrovala večnemu hitenju in spreminjanju načrtov v zadnjem trenutku. Trevor piše, da ga je Dodijev oče, egiptovski lastnik najbolj znane trgovine sveta, londonskega Harrodsa, Mohamed Al Fayed kar naprej prepričeval, da bi se >>spomnil<<, da ni šlo za nesrečo, ampak zaroto britanskih obveščevalnih služb, ki so umorile Diano in Dodija po naročilu moža britanske kraljice, princa Filipa, ker je kraljevska družina hotela preprečiti njuno poroko: >>Nihče ni hotel verjeti, da Diane ni več zaradi pijanosti in prehitre vožnje v nekem groznem cestnem predoru v Parizu. To ni bil primeren konec zanjo,<< pravi Trevor, ki ga je mati v bolnišnici prepoznala samo po nogah, saj mu je manjkalo pol obraza. Nekdanji komandos zanika zarotniške teorije in Fayedove trditve, da sta se Diana in Dodi zaročila, pravi pa, da mnoga jutra, ko v ogledalu pogleda svoj spremenjeni obraz, za katerega je hvaležen francoskemu kirurgu, pomisli >>Ona je mrtva, ti si živ<<, pravi pa: >>Če bi lahko jaz umrl, da bi Diana preživela, bi to naredil.<< Knjiga Zgodba telesnega čuvaja izide v petek, 10. marca.

Tovarna olja Gea posluje uspešno
29. 02. 2000 19.46
Tovarna olja Gea je po nerevidiranih podatkih lani ustvarila za 3,952 milijarde tolarjev prihodkov s prodajo izdelkov in 169,867 milijona tolarjev čistega dobička. V posodobitev tehnološke opreme je podjetje lani vložilo 147 milijonov tolarjev. Letos pa nameravajo posodabljanje tehnološke opreme še nadaljevati in zanjo nameniti 500 milijonov tolarjev, je povedal direktor Gee Leopold Turnšek.

Premier začel uradni obisk na Malti
25. 02. 2000 07.34
Predsednik vlade Janez Drnovšek se je prvi dan tridnevnega uradnega obiska na Malti včeraj srečal s predsednikom parlamenta Antonom Tabonejem, predsednico parlamentarnega odbora za mednarodne odnose Dolores Cristino ter nekaterimi poslanci iz vladnih strank in opozicije. V pogovoru s člani parlamenta, ki se ga je udeležil tudi predsednik države Guido de Marco, so bile v središču izkušnje Slovenije pri vključevanju v EU, pa tudi njena stališča do nadaljnje dinamike pridružitvenih pogajanj in medvladne konference EU.

Predstava Nebojše Ivanovića v MGL
24. 02. 2000 12.59
Plesalec in koreograf Nebojša Ivanović, rojen leta 1969, sodelavec plesnega studia Intakt in v minulih šetih letih avtor petih plesnih predstav, bo danes na mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega, predstavil svoje novo odrsko delo Tiho k tebi. Avtor pravi, da gre za zgodbo iskanja ljubezni in potovanja k njej in zgodbo o radosti do življenja v vseh njegovih odtenkih. Ivanovićev sodelavec v predstavi je Tomaž Terček.

Nova številka revije Sports Ilustrated
23. 02. 2000 21.34
Ameriška športna revija <A HREF=http://cnnsi.com/features/2000/swimsuit/ target=_blank> Sports Illustrated </A>, ki velja za eno najbolj branih športnih revij na svetu vsako leto izda posebno izdajo o kolekcijah kopalk, v katerih pozirajo najlepše svetovne manekenke in športnice. Vsako leto je revija razgrabljena, saj je prava paša za moške oči. Letos pa je prvič zanjo pozirala tudi slovenska lepotica in nekdanje Trumpovo dekle Melanija Knauss.

Hišne preiskave pri Kohlu ne bo
22. 02. 2000 19.04
Državno tožilstvo v Bonnu, ki preiskuje domnevno vpletenost nekdanjega nemškega kanclerja Helmuta Kohla v nepravilnosti pri financiranju krščanskih demokratov (CDU), je včeraj sporočilo, da pri Kohlu ne bo izvedlo hišne preiskave. O nalogu za hišno preiskavo, ki je bil izdan v petek, je namreč že poročala revija Der Spiegel, preiskava pa je uspešna le v primeru, če preiskovanec zanjo ne ve, je pojasnilo državno tožilstvo.

Popularna zadnjica Antonia Banderasa
15. 02. 2000 09.25
Imeti zadnjico kot filmski zvezdnik Antonio Banderas je nov modni trend med italijanskimi moškimi, ki podpirajo lepotne operacije. Kot poroča španski časnik El pais, dobiva profesor plastične kirurgije na rimski univerzi Marco Gasparotti vedno več prošenj moških, ki bi radi imeli zadnjico podobno tisti, ki jo ima znani španski filmski igralec. Operacija traja samo eno uro, zanjo pa je potrebno odšteti nekje med 1500 in 2500 dolarjev. Pacienti sicer lahko izbirajo med štirimi temeljnimi modeli zadnjice: afriškim, brazilskim, kalifornijskim in mediteranskim, vendar pa je trenutno največji interes za model Banderas.

Berlin in Pariz želita skupno filmsko akademijo
13. 02. 2000 17.39
Nemški kancler Gerhard Schröder ter ministra za kulturo Nemčije in Francije, Michael Naumann in Catherine Trautmann, so nedavno v Berlinu soglašali, da bi morala Berlin in Pariz ustanoviti skupno filmsko akademijo. Akademijo - pobudo zanjo je že na zadnjem francosko-nemškem vrhu novembra lani dal kancler Schröder - naj bi sestavljali francoski in nemški predstavniki filmske industrije in televizije. Srečanja v Berlinu sta se udeležila tudi predsednik francosko-nemške televizije Arte Jobst Plog in francoska igralka Jeanne Moreau. Udeleženci so poudarili nujnost, da se da nov zagon sodelovanju med Francijo in Nemčijo na področju filmske industrije in da se poveča pomen evropskemu filmu. Konkretno so predlagali ustanovitev skupnega sklada, s katerim bi podprli distribucijo in promocijo petih francoskih filmov v Nemčiji in enakega števila nemških filmov v Franciji.

Nemško-špansko filmsko sodelovanje
12. 02. 2000 18.14
Nemčija in Španija bosta poglobili sodelovanje na področju filma. Sporazum o sodelovanju sta v Berlinu v petek podpisala državna ministra obeh držav Michael Naumann in Miguel Angel Cortes. Sporazum naj bi še zlasti spodbujal koprodukcijo, poleg tega pa bo zanjo na voljo več denarja, je dejal Naumann, ki meni, da sodelovanje ponuja možnost Nemčiji, da prodre na latinskoameriški trg.

Stavka šolnikov neuradno izglasovana
12. 02. 2000 15.45
Splošna stavka delavcev na področju vzgoje in izobraževanja je izglasovana, kažejo prvi neuradni podatki glasovanja, ki je na zavodih v vzgoji in izobraževanju potekalo ves minuli teden in se bo končalo danes. Glasovanje sta organizirala oba reprezentativna sindikata s tega področja - Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ) in Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije (VIR).

Mednarodna skupnost proti Haiderju
28. 01. 2000 20.50
Mednarodna skupnost je še vedno zaskrbljena glede morebitnega sodelovanja avstrijskih svobodnjakov (FPOe) v novi avstrijski vladi.

Nizka povprečna plača v Jugoslaviji
24. 01. 2000 09.20
Povprečna jugoslovanska plača v novembru 1999 je znašala 1654 dinarjev ali približno 8350 slovenskih tolarjev, zanjo pa je bilo mogoče kupiti 313 kilogramov kruha. Najnovejša analiza jugoslovanskega zavoda za statistiko je poleg tega pokazala, da je Jugoslovan s povprečno plačo v novembru delal pol ure za kilogram kruha, 26 minut za liter mleka ter eno uro in 12 minut za liter jedilnega olja. Ob povprečnem osemurnem delavniku je v 20 delovnih dneh ''povprečni'' Jugoslovan zaslužil za dan dela okrog 417 tolarjev, v eni uri 52, v eni minuti pa manj kot en slovenski tolar.

Odprli filmski festival Sundance
21. 01. 2000 14.36
V Park Cityju v ameriški zvezni državi Utah so sinoči odprli letošnji filmski festival Sundance, ki velja za mesto z največjo ponudbo produkcij iz neodvisnih, večinoma manjših studiov. Pobudnik za ustanovitev festivala je bil leta 1985 hollywoodski zvezdnik Robert Redford. V strokovnih filmskih krogih velja za uspeh že sama udeležba na festivalu Sundance, zato ni čudno, da se je zanjo potegovalo več kot 1700 del, izmed katerih je organizator, Filmski inštitut Sundance, izbral 113 produkcij. Med igranimi filmi se je za predstavitev v Park Cityju potegovalo 850 del, od katerih jih bodo gledalci v prihodnjih desetih dneh videli le 16. Izmed 375 ponujenih dokumentarcev so jih za projekcije izbrali 15. V kategoriji kratkega filma pa bo na ogled 65 del, kar je več kot običajno, kajti zanimanje za te izdelke, ki jih je moč predstaviti tudi na svetovnem spletu, se vztrajno veča.

V Makedoniji napovedali spremembe ustave
08. 01. 2000 20.05
Predsednik makedonskega parlamenta Savo Klimovski je danes napovedal spremembe v ustavi, s katerimi naj bi omogočili visokošolsko izobraževanje v jezikih narodnih manjšin v Makedoniji.

Odpoved gostovanja Novogoričanov
28. 12. 1999 12.08
V Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) so potrdili, da za drevi napovedano gostovanje gledališčnikov iz Nove Gorice v njihovi dvorani v Ljubljani zaradi bolezni v ansamblu odpade. Na vprašanje STA, kdaj bo moč v Ljubljani videti predstavo dobitnico velike Borštnikove nagrade '99, Beckettov Konec igre, so v SMG povedali, da zaenkrat še ni določen nadomestni termin zanjo.

Papeževo božično darilo
23. 12. 1999 17.51
Za letošnje božično darilo si je papež Janez Pavel II. izbral barvno monografijo o kapeli Odrešenikova mati (Redemptoris Mater), ki jo je skupaj z mozaiki opremil slovenski slikar jezuitski pater Marko Ivan Rupnik. Papež je kapelo blagoslovil 14. novembra letos, so sporočili iz škofijskega ordinariata Koper.

Osma obletnica sprejema slovenske ustave
23. 12. 1999 09.56
Skupščina Republike Slovenije je pred osmimi leti - 23. decembra 1991 - ob prvi obletnici plebiscita sprejela prvo ustavo samostojne Slovenije, omenjeni datum pa je ustavno sodišče leta 1997 razglasilo za Dan ustavnosti in ga takrat tudi prvič zaznamovalo. Od takrat ustavno sodišče ob tej priložnosti - letos tako že tretjič zapored - pripravi novinarsko konferenco, na kateri predstavi uresničevanje ustave in spoštovanje načel pravne države skozi svoje delo oz. sprejete odločbe.

Ustanovljen odbor za naselbine
20. 12. 1999 21.34
Izraelski in palestinski pogajalci so se danes dogovorili za ustanovitev skupnega odbora za vprašanje judovskih naselbin in bodoče meje. Drugi odbor pa bo odločal o ostalih vprašanjih, s katerimi naj bi se strani do februarja 2000 dogovorili o smernicah dolgoročne mirovne rešitve. Po podatkih izraelskega radia bosta oba odbora intenzivno zasedala v prihodnjih tednih.

Smučišče Kobla ima novega lastnika
20. 12. 1999 18.59
Na današnji dražbi na kranjskem okrožnem sodišču je smučarski center Kobla dobil novega lastnika. Za izklicno ceno 150 milijonov tolarjev je podjetje Žičnice, turizem in gostinstvo Kobla, ki že od leta 1996 upravlja s smučiščem, v drugem poskusu uspelo kupiti podjetje Planum iz Radovljice v stečaju, je poročal Radio Slovenija.

Pirelli prodal del aktivnosti Ciscu
20. 12. 1999 18.46
Italijanski proizvajalec pnevmatik Pirelli bo enoto za proizvodnjo steklenih optičnih vlaken prodal ameriškemu koncernu Cisco Systems, ki bo zanjo plačal 2,15 milijarde dolarjev.

Tudi druga javna dražba Hmezada ni uspela
20. 12. 1999 12.09
Upniški odbor tudi na današnji drugi javni dražbi ni uspel prodati podjetja Hmezad Kmetijstvo v stečaju skupaj z njegovim premičnim in nepremičnim premoženjem. Po besedah Rudija Trobiša, predstavnika Konzorcija kmetijskih zadrug Spodnje Savinjske doline, je bila izklicna cena 630 milijonov tolarjev previsoka. Koliko je bila vredna ponudba konzorcija, ni povedal.

Poslabšano zdravje Reagana
19. 12. 1999 18.52
Zdravje nekdanjega ameriškega predsednika Ronalda Reagana, ki boleha za Alzheimerjevo boleznijo, se je poslabšalo. Kot je v danes objavljenem pogovoru za televizijo C-Span povedala njegova soproga Nancy, se 88-letni Ronald Reagan ne more več pogovarjati, nikogar ne spozna in ne hodi več ven.

Kostelićeva operirana
19. 12. 1999 17.02
Hrvaško alpsko smučarko Janico Kostelič, ki je padla na treningu smuka v St. Moritzu in si pri tem poškodovala koleno, so v bolnišnici v Baslu uspešno operirali. Operacija je trajala kar šest ur, po njej pa so zdravniki povedali, da so bile poškodbe smučarke še težje, kot so sprva predvidevali.