zaplenjena
Razstava Zlati zakladi v Moskvi
18. 04. 2000 14.44
Legendarni zlati zakladi Troje so kot stalna razstava na ogled v moskovskem muzeju Puškin. Na razstavi je mogoče videti 260 predmetov zaklada, ki ga je leta 1873 odkril nemški arheolog Heinrich Schliemann. Zlati zakladi iz Troje so sicer eno od glavnih odprtih vprašanj glede zaplenjenih umetniških del med Rusijo in Nemčijo. Moskva je sicer nedavno izrazila pripravljenost, da zaplenjena umetniška dela, med njimi tudi zlate zaklade Troje, prikažejo na razstavi v Nemčiji, vendar pod pogojem, da se Nemčija obveže, da bo razstavljene predmete kasneje vrnila.
Likof razstavne hiše SEM
17. 05. 1999 19.31
Ob dokončanju prenove strehe prihodnje razstavne hiše Slovenskega etnografskega muzeja (SEM) na Metelkovi ulici so muzealci pripravili slovesni ''likof'' z odprtjem priložnostne razstave tkanih teles Ete Sadar Breznikove in glasbo Ane Pupedan. Direktorica muzeja mag. Inja Smerdel, ki se je za gmotno podporo in trud pri prvi fazi prenove zahvalila mestu, ministrstvu za kulturo in gradbenikom, je opozorila, da bo SEM - ''muzeju o ljudeh'' - šele prenovljena stavba omogočila izpolnjevanje njegovega temeljnega poslanstva, da ''človek vrača človeku, kar mu je vzel'', t.j. povedano določno, razstavljanje povečini še zaprtih, deponiranih zbirk, ki si jih muzejski obiskovalci lahko - izbrane - ogledajo zgolj na občasnih razstavah. Muzealcem iz SEG, med katerimi so tudi tri dobitnice letošnjega Valvasorjevega priznanja, je ob likofu v pozdravnem pismu čestital tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, častni pokrovitelj projekta prenove razstavne hiše.
Nenavada kokainska pot
15. 07. 1998 13.47
Pošiljka s 126 kilogrami kokaina iz Peruja, ki je bila namenjena Nizozemski, je bila iztovorjena na beograjskem letališču iz ruskega letala, odkrita pa je na ''vmesni'' postaji v Šabcu, kjer jo je srbska policija tudi zaplenila. Srbsko policijo predvsem zanima, zakaj so se tihotapci odločili za prevoz kokaina iz Peruja do Nizozemske prek Beograda, zlasti, ker je znano, da so jugoslovanski cariniki dokaj uspešni pri odkrivanju mamil, prav zaradi tolikšnega tveganja pa ne izključuje možnosti, da je v ozadju tega poskusa ''šiptarski lobi iz zahodne Evrope, ki intenzivno financira t.i. Osvobodilno vojsko Kosova''.