zapora
"Tukaj nekdanji jugoslovanski predsednik..."
26. 08. 2001 00.00
Kljub strogim varnostnim ukrepom je Milošević pred dnevi iz haaškega zapora poklical ameriško televizijsko postajo Fox News. Novinarka <strong>Rita Cosby</strong>, ki se je z njim pogovarjala, je za 24 ur - radijske novice pojasnila ozadje intervjuja.
V Haagu opozorili Miloševića
24. 08. 2001 00.00
Haaško sodišče je Slobodana Miloševića zaradi intervjuja, ki ga je iz zapora v Scheveningenu dal ameriški televiziji Fox news, opozorilo, da mu lahko omeji privilegije.
Milošević praznuje
20. 08. 2001 00.00
Slobodan Milošević, ki je v zaporu haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, v krogu svoje družine praznuje 60. rojstni dan.
Tožilka zahteva dosmrtno ječo
25. 08. 2001 00.00
Carla del Ponte zahteva dosmrtno ječo za nekdanjega generala vojske Republike srbske Radislava Krstića.
Amnestija v Uzbekistanu
24. 08. 2001 00.00
Ob desetletnici neodvisnosti so v Uzbekistanu razpisali amnestijo za 25.000 zapornikov, ki niso storili hujših kaznivih dejanj, pa tudi za tiste politične zapornike, ki so se pokesali.
Milošević zahteva izpustitev
23. 08. 2001 00.00
Odvetniki nekdanjega jugoslovanskega predsednika Miloševića so na nizozemskem sodišču vložili pritožbo, v kateri spodbijajo legalnost njegove aretacije in pripora.
Mira dobila vizum
14. 07. 2001 00.00
Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je povedala, da Mire Marković, soproge nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ni na tajnem seznamu oseb, obtoženih vojnih zločinov, ki jih je treba aretirati na zahtevo haaškega sodišča. "Iz razumljivih razlogov nikoli ne govorim o tem, kdo je in kdo ni na tajnem seznamu za aretacijo, vendar pa lahko v primeru Markovićeve naredim izjemo, ker ne želim, da bi bila to ovira za njen obisk soproga," je še pojasnila Del Pontejeva.
Atlantis se je združil z MVP
14. 07. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis, ki so ga izstrelili v četrtek, se je davi ob 5.08 po srednjeevropskem času, 368 kilometrov nad severovzhodno obalo Južne Amerike združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Lopute med vesoljskima ploviloma so odprli ob sedmi uri po srednjeevropskem času. Petčlanska posadka Atlantisa in tričlanska posadka MVP sta se srečali v ameriškem znanstvenem modulu Destiny. Raketoplan ima v tovornem odseku 164 milijonov dolarjev vreden modul za izstope v vesolje Quest (Iskanje), imenovan tudi Joint Airlock (skupna zračna zapora), ki ga bodo v nedeljo združili s postajo.
State Department kritičen do Slovenije
13. 07. 2001 00.00
Ameriški State Department v prvem letnem poročilu o nezakoniti svetovni trgovini z ljudmi, na podlagi leta 2000 sprejetega zakona o zaščiti žrtev trgovine z ljudmi in nasilja, omenja tudi Slovenijo. State Department je svetovne države glede trgovine razdelil v tri skupine. V prvi skupini so države, ki imajo precejšnje število žrtev, vendar v celoti izpolnjujejo minimalna določila ameriškega zakona, oziroma si za to na vso moč prizadevajo. V drugi skupini so države, ki teh določil še ne izpolnjujejo v celoti, vendar si zelo prizadevajo, da bi jih. V tej skupini je tudi Slovenija. V tretji skupini pa so države, ki ne izpolnjujejo določila zakona in si tudi ne prizadevajo, da bi ga. Proti tem državam bodo od leta 2003 naprej uvedli sankcije, razen če se jim do takrat ne uspe uvrstiti v drugo skupino.
Milošević zahteva izpustitev
12. 07. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević, ki je zaprt v zaporu Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije blizu Haaga, naj bi v naslednjih dveh do treh tednih pred nizozemskim sodiščem zahteval izpustitev iz zapora, ker naj bi bila njegova aretacija in pripor nezakonita, je napovedal Miloševićev odvetnik, Kanadčan Christopher Black. Po njegovih besedah je Milošević že pooblastil svojega nizozemskega odvetnika, da pripravi tožbo. Glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte je sicer zavrnila kakršnokoli možnost, da bi Milošević uspel dobiti tožbo proti sodišču. Zakonitost sodišča je bila že potrjena in to ni več sporno, je dejala Del Pontejeva. Po poročanju agencij AFP in AP pa je haaško sodišče v četrtek dovolilo nekdanjemu ameriškemu pravosodnemu ministru Ramseyju Clarkeu, da obišče Miloševića. Kot je sporočil tiskovni predstavnik sodišča Jim Landale, še ni znano, kdaj bo Clarke obiskal Miloševića, dodal pa, da ga ne bo obiskal kot odvetnik, temveč kot član interesne skupine.
Mira Marković zaprosila za vizum
07. 07. 2001 00.00
Nizozemska je sinoči prejela prošnjo za odobritev vizuma Miri Marković, soprogi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, proti kateremu se je na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu ta teden začel sodni proces. Kot je sporočilo nizozemsko zunanje ministrstvo, je za vizum poleg Markovićeve zaprosila še ena oseba, za zdaj pa še ni znano, ali naj bi bila to Miloševićeva hči ali snaha.
Američanu bodo sodili Japonci
06. 07. 2001 00.00
Združene države se sicer redko odločijo za predajo svojih vojakov, osumljenih zločinov na tujem tujemu sodišču. Predajo ameriškega državljana pa japonskim oblastem omogoča sporazum iz leta 1995 o statusu ameriških sil na Japonskem. Japonska stran je za ameriškega vojaka obljubila pošteno sojenje, kar je bil tudi eden glavnih povodov, da so se ameriške oblasti odločile za predajo obtoženca japonskemu sodišču, vendar zaradi pomembnosti vojaškega oporišča na Okinavi nočejo tvegati zaostritev odnosov z Japonsko.
Pravna pomoč Miloševiću
06. 07. 2001 00.00
Dva kanadska odvetnika, člana Mednarodnega odbora za obrambo, Christophe Black in Andre Tremblax, sta včeraj odpotovala iz Kanade v Haag, kjer naj bi nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću na njegovo prošnjo nudila pravne nasvete, je pred odhodom v Evropo dejal Black.
Beograd hoče soditi Miloševiću
06. 07. 2001 00.00
Beograjsko okrožno sodišče je zaprosilo haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, naj omogoči njegovim sodnikom nadaljevanje zaslišanja nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodan Miloševića v zvezi s preiskavo, ki je bila proti njemu uvedena v Srbiji, piše beograjska Politika, ki se sklicuje na zanesljive sodne vire. Okrožni javni tožilec je namreč zahteval razširitev preiskave proti Miloševiću, nekdanjima podpredsednikoma jugoslovanske vlade Nikoli Šainoviću in Jovanu Zebiću ter nekdanjemu direktorju zvezne carinske uprave Mihalju Kertesu, ki jih ovadba bremeni zlorabe uradnega položaja, zaradi česar naj bi bil v državnem proračunu primanjkljaj v višini 250 milijonov nemških mark.
Proces proti bosanskim Muslimanom
06. 07. 2001 00.00
Sodišče v Mostarju je s soglasjem haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obsodilo deset bosanskih Muslimanov, ki so bili obtoženi vojnih zločinov nad ujetimi bosanskimi Hrvati leta 1993, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Deset nekdanjih pripadnikov vojske bosanskih Muslimanov, ki so ubili 18 vojnih ujetnikov, je bilo obsojenih na skupno 23 let in šest mesecev zapora. Dva osumljenca so zaradi pomanjkanja dokazov izpustili, dva obsojenca pa sta v ZDA. Gre za prvi primer obsodbe bosanskih Muslimanov zaradi vojnih zločinov v BiH.
Jelišiću potrdili kazen
05. 07. 2001 00.00
Prizivno sodišče Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je danes soglasno potrdilo razsodbo prvostopenjskega sodišča, ki je Gorana Jelišića, znanega tudi pod vzdevkom "srbski Adolf iz Bosne", obsodilo na 40 let zapora zaradi zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov. Gre za najvišjo kazen, ki jo je doslej izreklo haaško prizivno sodišče. Sodniki prizivnega sodišča so zavrnili tako pritožbo tožilstva, ki je zahtevalo obsodbo Jelišića tudi zaradi genocida, kot tudi obrambe, ki je zahtevala nižjo kazen.
Mira Marković sme v Haag
05. 07. 2001 00.00
Mira Marković, soproga nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, lahko dobi vizum za vstop na Nizozemsko in obišče svojega soproga v zaporu haaškega Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, kamor so ga pripeljali konec junija na podlagi obtožnice haaškega sodišča. Kljub temu, da je Mira Marković skupaj s soprogom in ostalimi ožjimi člani družine na vrhu črne vizne liste Evropske unije, ji obisk moža omogočajo pravila Združenih narodov, so danes povedali na Evropski komisiji.
Iz zapora na igrišče
05. 07. 2001 00.00
Brazilski nogometaš Hernande je le nekaj ur po tem, ko so ga izpustili na pogojno prostost, podpisal poklicno pogodbo z ekipo iz prve brazilske lige Botafogom. Bivši napadalec Vasca de Gama in Fluminensa se je v zaporu znašel zaradi povzročitve hude prometne nesreče. V celici je preživel dve leti, eno leto pa bo "oddelal" še pogojno.
Haag čaka na Karadžića in Mladića
05. 07. 2001 00.00
Premier Republike srbske Mladen Ivanić se je danes srečal s Carlo Del Ponte in Claudom Jordo, glavno tožilko in predsednikom haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu
Biljana Plavšić kmalu doma
04. 07. 2001 00.00
Vlada Republike srbske je včeraj v obravnavo parlamentu poslala predlog zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem. Parlament bosanskih Srbov naj bi zakon obravnaval na prihodnji seji, predvideni za konec meseca, premier Republike srbske Mladen Ivanić pa se bo na Nizozemskem srečal s predstavniki haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Uradni viri iz Banja Luke so sicer napovedali, da naj bi se Ivanić s predsednikom sodišča Claudom Jordom in glavno tožilko Carlo Del Ponte sestal že danes, vendar se bo to najverjetneje zgodilo jutri. Sogovorniki naj bi razpravljali o pospešitvi sodelovanja med srbsko entiteto BiH in mednarodnim sodiščem.
Odzivi na obsodbo Vinka Levstika
03. 07. 2001 00.00
Obsodba Vinka Levstika, ki ga je ljubljansko okrožno sodišče za dva medvojna umora 15. junija obsodilo na 12 let zapora, je uperjena proti spravi in proti narodu in je, poleg novele zakona o oploditvah z biomedicinsko pomočjo, že drugi primer zlorabe oblasti v Sloveniji v kratkem času, je na novinarski konferenci Združenja za demokratizacijo javnih glasil (ZDJ) in Civilne družbe za demokracijo in pravno državo povedal predsednik ZDJ Vinko Vodopivec.
Milošević ne potrebuje zagovornika
03. 07. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so že zelo zgodaj odpeljali iz zapora v Scheveningenu proti pet kilometrov oddaljenemu haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Kolono vozil v spremstvu policistov na motorjih so v Haagu opazili že okoli 7.30, Miloševića pa naj bi odpeljali do stranskega vhoda sodišča ZN. Črni avtomobil, v katerem naj bi bil nekdanji predsednik ZRJ, je v podzemno garažo poslopja haaškega sodišča zapeljal več kot dve uri pred napovedanim nastopom na sodišču.
Padrew za politični dialog
02. 07. 2001 00.00
Posebni ameriški odposlanec James Pardew, ki je v nedeljo prispel v Makedonijo, je zavrnil vse predloge o mednarodni konferenci o prihodnosti te države. Pardew je poudaril, da je treba odločitve o prihodnosti države sprejeti v Skopju v okviru uradnih institucij.
Izročitev ni presenetila nikogar
02. 07. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je v pogovoru za nedeljsko izdajo beograjskega dnevnika Večernje Novosti zatrdil, da sta bila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in njegova stranka, Demokratska stranka Srbije (DSS), vnaprej obveščena o izročitvi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića Haagu. Izročitev Miloševića Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji "ni presenetila nikogar v koaliciji DOS", je še dejal 195144inđić in dodal, da morajo poiskati način za reformo federacije s Črno goro. "Ta koncept je potrebno Črnogorcem predstaviti kot tudi za njih ugodno rešitev. Če bodo v Črni gori tak predlog zavrnili, se bomo morali raziti."
Milošević optimističen in poln energije
30. 06. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je svoji družini v telefonskem pogovoru iz zapora v Scheveningenu sporočil, da bo Haag zapustil živ in zdrav, je za beograjski radio B-92 danes povedal eden od njegovih odvetnikov Branimir Gugl. Po mnenju Miloševića gre za politični proces, je še povedal Gugl.
Milošević telefoniral družini
30. 06. 2001 00.00
Nekaj ur zatem, ko je srbska vlada sprejela odločitev o izročitvi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je v petek v zgodnjih jutranjih urah že prispel v zapor sodišča v Scheveningenu. Potem ko je jugoslovansko ustavno sodišče v četrtek odločilo, da je treba zamrzniti izvajanje v soboto sprejetega odloka jugoslovanske vlade o sodelovanju s haaškim sodiščem, je srbska vlada sprejela odločitev, da bo s haaškim sodiščem sodelovala na podlagi statuta tega sodišča.
Premiera monodrame Domovina, glej, umetnik
27. 06. 2001 00.00
V okviru 49. ljubljanskega poletnega festivala bo drevi ob 21.30 uri premiera monodrame Domovina, glej, umetnik v grajskih zaporih v interpretaciji Toneta Kuntnerja in v režiji Borisa Kobala. Zgodbo o sedemdnevni zaporniški kazni, ki jo je pisatelj Ivan Cankar zaradi provokativnega predavanja preživljal v zaporu ljubljanskega deželnega sodišča, sta umetniško priredila igralec in Matjaž Kmecl. Zdi se, da zapor kakšne prevzgoje ni opravil. V časopisu Zarja se o pisateljevi izpustitvi zapisali: Sodrug Ivan Cankar je danes zjutraj prestal svojo sedemdnevno kazen v zaporu ljubljanskega deželnega sodišča. Poznati mu ni, če se je kaj poboljšal. Ponovitev predstave, ki je nastala v produkciji Festivala Ljubljana, bo v ponedeljek, 2. julija.
Zaporna kazen za Šuštarja
23. 06. 2001 00.00
Sojenje obtoženemu Borisu Šuštarju, bivšemu državnemu sekretarju na ministrstvu za gospodarstvo, in soobdolžencem - Stanislavu Droljcu, Rozani Šuštar in Boštjanu Šobi, ki se je začelo 12. aprila, se je zaključilo.
Rajčevič zahteva novo preiskavo
23. 06. 2001 00.00
Avstralec hrvaškega rodu Dubravko Rajčevič, ki je bil aprila obsojen na dve leti zapora zaradi zalezovanja in nadlegovanja najboljše teniške igralke na svetu, Švicarke Martine Hingis, je potem, ko je izvedel, da sta 20-letna Hingisova in tožilec zapletena v ljubezensko razmerje, zahteval podrobno revizijo sodnega procesa, je objavil njegov odvetnik. "Sedaj sem uvidel, da sem postal žrtev umazane zarote," je povedal Rajčevič.
Poplave prizadele več držav
22. 06. 2001 00.00
V močnem deževju in nevihtah, ki od torka divjajo po Romuniji, je umrlo devet oseb, tri pa so bile poškodovane, je danes sporočilo romunsko ministrstvo za okolje. Pet oseb, med njimi tudi enega otroka, so odnesle reke, ki so prestopile bregove, štiri pa so ubile strele. Strele so ranile še tri osebe, ki so v bolnišnici, vendar niso v življenjski nevarnosti. Pod vodo je približno 50.000 hektarjev obdelovalnih zemljišč, uničenih pa je več kot 3600 hiš v 140 vaseh in mestih. Toča je še dodatno uničila pridelke na nekaj tisoč hektarjih površine.