zapora
Glavna obravnava proti Levstiku
23. 11. 2000 00.00
Na ljubljanskem sodišču se je z zagovorom obdolženega začela glavna obravnava zoper nekdanjega domobranca Vinka Levstika, obtoženega medvojnih hudodelstev proti civilistom in vojnim ujetnikom. Na današnjem sojenju je bila prebrana obtožnica, po kateri je 75-letni Levstik obtožen ravnanja proti pravilom mednarodnega prava in kršenja Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki. Tovrstni zločini nikoli ne zastarajo, zagrožena kazen zanje pa je od deset do dvajset let zapora. Obtožba Levstiku očita, da naj bi bil junija 1944 kot poveljnik črnorokcev mučil in ubil Ivanko Vesel, čez dva meseca ubil partizana Alojza Marolta, marca petinštirideset pa obračunal še s partizanskim poročnikom Borivojem Jeleničem. Vsa očitana dejanja je Levstik v zagovoru zanikal in med drugim poudaril, da je sicer ujel veliko partizanov, vendar ni nobenega ustrelil. Petinsedemdesetletni Levstik je bil še posebej ogorčen nad dolgotrajnostjo postopka - vleče se namreč že od leta enainosemdeset.
Zapora na italijanski meji s Francijo
21. 11. 2000 00.00
Italijanski govedorejci že tretji dan zapored blokirajo mejni prehod Frejus na meji s Francijo in zahtevajo strožje ukrepe proti bolezni norih krav. Kakih 80 kmetov s severa Italije je tudi danes pregledovalo tovornjake, da bi tako preprečili uvoz francoskega govejega mesa in goveda v Italijo. Več tovornjakov se je zato moralo vrniti v Francijo.
Brezigarjeva obiskala zapor
20. 11. 2000 00.00
Ministrica za pravosodje Barbara Brezigar je skupaj z direktorjem uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Dušanom Valentinčičem obiskala Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana, kjer ju je sprejela upravnica zavoda Irena Križnik. Križnikova je gostoma predstavila prenovljene prostore zavoda in povedala, da so novo pohištvo v zavodu izdelali v delavnicah Prevzgojnega doma Radeče in Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora v Celju, nekaj pa tudi v delavnicah ljubljanskega zavoda.
V prištinskem zaporu ranjen paznik
15. 11. 2000 00.00
V zaporu v Prištini se je skupina zapornikov uprla in ranila paznika, uničila pa je tudi več zaporniških celic. Nerede v zaporu so umirili šele pripadniki mednarodnih mirovnih enot.
Nemško sodišče obsodilo morilce
13. 11. 2000 00.00
Deželno sodišče v nemškem mestu Cottbus je danes vseh 11 obtoženih mladeničev, starih med 18 in 21 let, spoznalo za krive za smrt alžirskega iskalca azila. Enajst skrajnežev je lani povzročilo smrt 28-letnega Omarja Ben Nouija, ki se je skušal pred napadalci rešiti s skokom skozi steklena vrata, pri tem pa si je prerezal arterijo in izkrvavel na ulici.
Leto dni zapora za slovenska obveščevalca
09. 11. 2000 00.00
Županijsko sodišče v Varaždinu je danes v odsotnosti obsodilo slovenska državljana Antona Slatinška in Branka Bezgovška, obtožena vohunjenja v aferi Zavrč, na leto dni zapora, pogojno za dobo treh let, in na pet let prepovedi vstopa v Hrvaško. Slovenski obveščevalni kombi, ki ga je hrvaška policija zaplenila na Zavrču, pa ostane na Hrvaškem.
Protesti srbskih zapornikov
08. 11. 2000 00.00
Protesti srbskih zapornikov so se kljub obljubam vlade o izboljšanju življenjskih pogojev in skrajšanju kazni, razširili še na dva zapora. Zapornikom v Sremski Mitrovici, Požarevcu in Nišu so se s protesti pridružili še v zaporu Padinska Skela v bližini Beograda in prevzgojnem domu za mladoletnike v Valjevu.
Upor v srbskih zaporih
07. 11. 2000 00.00
Položaj v zaporu v Nišu se je po nemirih ponoči umiril, čeprav se je iz zapora vil gost dim. Zaporniki so namreč podtaknili požar v več zgradbah, okrepljene policijske enote pa so varovale gasilce pri gašenju ognjenih zubljev. V zaporu je trenutno 1200 zapornikov, od tega 300 Albancev s Kosova, ki so v posebnem krilu in pri nemirih niso sodelovali. To je izjavil direktor zapora Miodrag 195144orđević. Petsto upornih zapornikov je zahtevalo skrajšanje kazni za tretjino, ne glede na storjeno dejanje, boljše življenjske razmere v zaporu in odstop zaporniške uprave. Predstavniki srbskega ministrstva za pravosodje bodo še danes obiskali zapor v Nišu. Upor zapornikov v največjem srbskem zaporu v Sremski Mitrovici pa se nadaljuje tudi danes.
Poplave v Sloveniji
07. 11. 2000 00.00
Poplave so ponoči in čez dan pestile skoraj celo Slovenijo. Na Gorenjskem je zaradi obilnega deževja še vedno zaprtih nekaj cest, zaprta je tudi železniška proga Lesce - Jesenice. Voda je ponekod vdrla v stanovanjske hiše, najbolj tragična vest pa prihaja iz Bohinja, kjer se je pri odstranjevanju zemeljskega plazu s traktorjem smrtno ponesrečil 40-letni domačin. Tržiška Bistrica pa je ogrozila tudi 49 stanovalcev bloka v Tržiču, izpred katerega je odneslo celo osebni avtomobil, vendar pa so uspeli razmere že obvladati. Podatki o škodi še niso znani, prve neuradne ocene naj bi bile znane jutri.
Umrla Lidija Šentjurc
06. 11. 2000 00.00
V Ljubljani je danes umrla narodna herojinja in nosilka partizanske spomenice Lidija Šentjurc. V okviru nekdanje Jugoslavije je opravljala vrsto pomembnih političnih funkcij. Med drugim je bila ministrica za prosveto in komunalne zadeve, podpredsednica Zveze ljudske skupščine ter članica predsedstva Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije.
Končano sojenje o aferi Zavrč
06. 11. 2000 00.00
Na županijskem sodišču v Varaždinu se je končalo sojenje slovenskima državljanoma Antonu Slatinšku in Branku Bezgovšku, obtoženima vohunjenja v aferi Zavrč. Varaždinski sodnik bo končno razsodbo izrekel v četrtek zjutraj, odvetnika obtoženih pa sta v sklepnem govoru zahtevala oprostilno sodbo. Sodnik se bo v četrtek odločil tudi o usodi vohunskega kombija, ki ga je hrvaška policija obtoženima zaplenila v Zavrču, zdaj pa je parkiran na dvorišču varaždinske policijske uprave.
Oblasti izpustile Floro Brovina
01. 11. 2000 00.00
Jugoslovanske oblasti so v skladu z odlokom predsednika Vojislava Koštunice iz zapora v Požarevcu danes izpustile albansko borko za človekove pravice Floro Brovina. Albansko aktivistko so zaprli 12. decembra lani, potem ko jo je sodišče v Nišu na podlagi obtožb o terorističnih akcijah na Kosovu med lansko operacijo zveze NATO proti ZRJ obsodilo na 12-letno zaporno kazen.
Sojenja Miloradu Krnojelcu
30. 10. 2000 00.00
Na mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je danes začel proces proti bosanskemu Srbu Miloradu Krnojelacu. 60-letni Krnojelac je bil poveljnik zapora v Foči, kjer so bili večinoma zaprti bosanski Muslimani, obtožen pa je vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v letih 1992 in 1993. Nemška državna tožilka Hildegard Uertz-Retzlaff je obtoženca ob začetku glavne obravnave označila kot "managerja zločincev", "saj si sam ni mazal rok", vendar so se zločini v zaporu v Foči zgodili na njegov ukaz".
Imenovanje častnih konzulov
26. 10. 2000 00.00
Vlada je imenovala šest častnih konzulov, na Švedskem, Islandiji, v Braziliji, Peruju, Izraelu in v Grčiji. Imenovanje častnega konzula v Grčiji pa je sporno, saj je Evangelos Tziavos nekoč že bil častni konzul Slovenije, končalo pa se je tako, da je naša država proti njemu na grškem sodišču vložila tožbo.
Končana preiskava nesreče v Acroniju
23. 10. 2000 00.00
Po skoraj petih mesecih so kriminalisti končali preiskavo hude delovne nesreče v jeseniškem Acroniju, ki je terjala življenja štirih delavcev. Za nesrečo so osumljeni štirje zaposleni, odgovorni za varnost pri delu. Proti njim je že vložena kazenska ovadba, grozi pa jim od enega do osem let zapora.
Za Sadarjem razpisali mednarodno tiralico
23. 10. 2000 00.00
Za direktorjem poslovnega sistema Dadas Davorinom Sadarjem so razpisali mednarodno tiralico, tako da ga bodo poskušali izslediti prek Interpola. Kot je znano, so Sadarja pred časom izpustili iz preiskovalnega zapora in mu pozneje preklicali tudi hišni pripor. Kot je poročal Radio Slovenija, je obtoženi to izkoristil in z družino pobegnil v tujino, po vsej verjetnosti v ZDA. Zaradi njegove odsotnosti niso mogli nadaljevati sodnega postopka v zadevi Dadas, v kateri mu očitajo vrsto kaznivih dejanj in goljufij.
Nekdanja čuvaja tihotapila spermo
13. 10. 2000 00.00
Ameriške oblasti so nedavno aretirale dva nekdanja čuvaja zapora White Deer zaradi prejemanja visokih podkupnin. Tožilstvo je Troya Kemmererja in Todda Swineforda obtožilo tihotapljenja prepovedanih snovi in pomoči pri tihotapljenju sperme kaznjencev iz zapora, da bi lahko njihove partnerice na ta način zanosile. Swineford je poleg tega obtožen še sodelovanja z mafijo. Policisti so "tihotapsko pot" pojasnili, da so epruvete s spermami obsojenih mafijcev prevažali v laboratorij za zdravljenje plodnosti v Park Aveniji. Po navedbah ameriškega dnevnika The New York Post je vsaj pet mafijcev na ta način dobilo svoje potomce.
Fosterjeva pripravlja film o Riefenstahlovi
09. 10. 2000 00.00
Ameriška igralka, oskarjevka Jodie Foster v Hollywoodu zadnje čase dviga veliko prahu, saj namerava posneti film o ženski, ki je bila Hitlerjeva najljubša režiserka. Judovska skupnost v Los Angelesu je zgrožena nad dejstvom, da želi Fosterjeva ovekovečiti Nemko Leni Riefenstahl, ki je svojimi filmi podpirala Hitlerjeve nacistične ideje in holokavst. Riefenstahlova naj bi bila sicer pri svojih 97 letih edina še živeča oseba iz tako imenovanega Hitlerjevega ožjega kroga. Kot fotografinja in režiserka je bila na vrhuncu slave v poznih dvajsetih in v tridesetih letih. Za Hitlerja je posnela številne propagandne filme o tretjem rajhu, njen najbolj znan film pa je Olimpija, ki ga je posnela med olimpijskimi igrami v Berlinu leta 1936. Zavezniki so jo po koncu vojne zaradi simpatiziranja z nacizmom obsodili na tri leta zapora in ji prepovedali snemanje filmov. Film o Riefenstahlovi namerava Jodie Foster producirati in v njem tudi igrati glavno vlogo. Sedemindevetdesetletna nemška filmska režiserka upa, da ji bo načrtovani film povrnil spoštovanje Hollywooda. Njena filma Olimpija in Triumf volje (1934) veljata za najbolj pomembna med filmi, ki so bili posneti v času nacizma v Nemčiji. V intervjuju za londonski Daily Express se Riefenstahlova spominja svojega zadnjega obiska v Hollywoodu, leta 1938: "Kar naprej so me spraševali, ali sem imela razmerje s Hitlerjem. Čeprav sem samo posnela dokumetarec o njem. 
20 let zapora za Dinka Šakiča
08. 10. 2000 00.00
Hrvaško vrhovno sodišče je danes potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je nekdanjega poveljnika ustaškega taborišča Jasenovac Dinka Šakiča obsodilo na 20 let zaporne kazni zaradi vojnih zločinov proti civilnemu prebivalstvu. Šakičev odvetnik Branko Šerič je povedal, da je vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo Dinka Šakiča in potrdilo razsodbo županijskega sodišča v Zagrebu.
Britanca izpustili iz srbskega zapora
06. 10. 2000 00.00
Britansko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da so iz zapora v Beogradu izpustili dva britanska pripadnika policije OVSE, ki sta bila zaradi suma vohunjenja zaprta že od avgusta. Kmalu naj bi izpustili tudi dva Kanadčana, ki ju je jugoslovanska vojska tako kot omenjena Britanca v istem času zaradi domnevnega vohunjenja prijela v Črni gori.
Germandiu 109 let zapora
06. 10. 2000 00.00
Nekdanjega voditelja baskovske separatistične organizacije ETA, Francisca Mujico Garmendio, je špansko vrhovno sodišče zaradi terorizma danes obsodilo na 109 let zapora, so sporočili sodni viri.
Zavrnili prošnjo za pogojno izpustitev
04. 10. 2000 00.00
Komisija za izpustitve zapora v Attici v ameriški zvezni državi New York je v torek po kratkem zaslišanju zavrnila prošnjo morilca britanskega glasbenika Johna Lennona za pogojno izpustitev. 45-letni Chapman je 8. decembra 1980 ustrelil Lennona, potem ko se je ta s soprogo Yoko Ono s snemanja vračal v stanovanje na newyorškem Manhattnu. Chapman je priznal nenaklepni umor in bil za dejanje leta 1981 obsojen na dosmrtno ječo z možnostjo predčasne izpustitve po dvajsetih letih prestane kazni.
Suhartov sin priznal krivdo
03. 10. 2000 00.00
Tommy, najmlajši sin nekdanjega indonezijskega predsednika Suharta, ki je bil zaradi korupcije obsojen na 18 mesecev zapora, je priznal krivdo in prosil predsednika za pomilostitev, je sporočil njegov odvetnik. Gre za prvega člana Suhartove družine, ki je priznal, da je kriv za podkupovalno afero.
John bi si želel moje izpustitve
26. 09. 2000 00.00
Morilec Johna Lennona, Mark Champan meni, da bi si John zagotovo želel, da ga po 20 letih izpustijo iz zapora. "Verjamem, da je bil svobodomiseln in bi si zagotovo želel, da me vidi na svobodi," je za britanski Daily Express izjavil Chapman. 45-letnega Američana bi lahko po zaslišanju, ki je napovedano v začetku oktobra, komisija za pomilostitve na prostost izpustila decembra letos. Chapman je Lennona ustrelil 8. decembra 1980 v bližini njegovega stanovanja v New Yorku.
Šestnajsletnika obsodili zaradi vdorov v računalniške sisteme
22. 09. 2000 00.00
Na sodišču v ameriškem mestu Miami so včeraj nekega šestnajstletnika obsodili na šest mesecev zapora, ker je vdrl v mreže ameriškega obrambnega ministrstva, ameriške agencije za vesolje (NASA) in v zasebni strežnik, so danes sporočili iz ameriškega pravosodnega ministrstva. Šestnajstletnik, ki je na internetu uporabljal ime cOmrade, je od avgusta do oktobra 1999 večkrat vdrl v omrežje Agencije za znižanje stopnje nevarnosti (DTRA), ki je del ameriškega obrambnega ministrstva, in zlorabil več deset gesel. Vdrl je tudi v računalnik zasebnega uporabnika v Virginiji, in prestregel približno 3300 sporočil po elektronski pošti. Junija 1999 je cOmrade vdrl v 13 računalnikov centra agencije NASA za polete v vesolje v mestu Huntsville v ameriški zvezni državi Alabama in z njih snel različne programe v skupni vrednosti 1,7 milijona dolarjev. Sistem centra zaradi vdorov v omrežje ni deloval 21 dni, zaradi česar je nastala škoda, ki jo ocenjujejo na 41.000 dolarjev.
Češka proti tistim, ki zanikajo genocid
21. 09. 2000 00.00
Spodnji dom češkega parlamenta je sprejel dopolnilo zakona, s katerim bo odslej možen kazenski pregon tistih, ki zanikajo genocid, ki sta ga izvajala nacistični in komunistični režim. V 200-članski zbornici je 97 poslancev glasovalo za zakon, 86 pa jih je bilo proti. Proti dopolnilu zakona so glasovali vsi poslanci Komunistične stranke in večina poslancev vladajoče Socialdemokratske stranke. Nov dopolnjen zakon predvideva do tri leta zapora za tiste, ki zanikajo genocid totalitarnih režimov, in podaljšuje na pet let zaporno kazen za tiste, ki spodbujajo rasizem in nacizem. Zakon mora potrditi še zgornji dom češkega parlamenta.
Zaporne kazni za zahodne državnike
21. 09. 2000 00.00
Beograjsko okrožno sodišče je po dveh dneh sojenja na 20 let zapora obsodilo štirinajst visokih predstavnikov zahodnih držav in zveze Nato.
Aretirali organizatorja trgovine z mamili
19. 09. 2000 00.00
Tiskovna predstavnica češke policije Ivana Zelenakova je sporočila, da je češka policija prejšnji teden v Pragi aretirala enega najpomembnejših organizatorjev mednarodne trgovine z mamili Vasufa Sabanija.
Diplome v zameno za vodko
13. 09. 2000 00.00
Ruske oblasti so nedavno ravnatelja neke šole z območja Volvograda na jugu države obsodile na tri leta zapora, ker je podeljeval lažne diplome v zameno za denar, vodko in posušene ribe. Po poročanju medijev se "podjetni" Sergej Fomine ni obotavljal tudi, ko je posegel v sklad šole za pomoč revnim študentom, da bi odplačal dolg nekemu prijatelju.
Wen Ho Leeju se obeta svoboda
11. 09. 2000 00.00
Ameriški znanstvenik tajvanskega rodu Wen Ho Lee (59), ki je bil zaprt od lanskega decembra, uradno zaradi kopiranja zaupnih podatkov o jedrski tehnologiji iz računalnika v Los Alamosu, kjer je bil zaposlen, neuradno pa, ker naj bi vohunil za Kitajsko, bo kmalu na prostosti.