zapornikov
Rode na Dobu
21. 03. 2001 00.00
Ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode je prvič odkar je postal metropolit, obiskal naš najbolj varovan zapor na Dobu. Po obisku in pogovorih z vodstvom zapora, kako izboljšati sodelovanje rimskokatoliške cerkve in uprave za izvajanje kazenskih sankcij, je v zaporniški jedilnici tudi daroval mašo. Odziv zapornikov je bil presenetljiv. Od 354 obsojencev, ki prestajajo kazev na Dobu, se je obreda udeležilo preko 70 zapornikov.
Ofenziva proti albanskim skrajnežem
20. 03. 2001 00.00
Po poročanju več tiskovnih agencij naj bi makedonske sile danes začele odločilno ofenzivo za uničenje albanskih skrajnežev na območju Tetova. Makedonski tanki so že zavzeli položaje na obrobju mesta, policija pa je sinoči že ob 19. uri zaprla vse vpadnice v Tetovo. Sinoči pa je v Skopje pripotoval koordinator EU za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki se je sestal z makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim in premierom Ljubčem Georgijevskim, pa tudi z voditeljema obeh albanskih strank v Makedoniji Arbenom Džaferijem in Imerom Imerijem. Ob tem je Solana zatrdil, da bo mednarodna skupnost Makedoniji pomagala pri ohranjanju njene ozemeljske celovitosti, ter obsodil akcije albanskih skrajnežev.
Zaporu grozi zaprtje
16. 03. 2001 00.00
Slavnemu ameriškemu zaporu San Quintino, ki je 20 kilometrov iz San Francisca na pečini nad zalivom, grozi zaprtje.
Potrjena začasna izpustitev Pinocheta
14. 03. 2001 00.00
Čilsko prizivno sodišče je danes potrdilo odločitev preiskovalnega sodnika Juana Guzmana, ki je v ponedeljek odredil začasno izpustitev nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta iz hišnega pripora proti plačilu varščine. Pinochetovi odvetniki bodo v zameno za začasno izpustitev plačali varščino v višini dveh milijonov čilskih pesov (približno 3400 ameriških dolarjev). Preiskovalni sodnik Guzman ni pojasnil, zakaj se je odločil, da bo po 40 dneh 85-letnega Pinocheta začasno izpustil iz hišnega pripora..
Pohod makedonskih Albancev v Skopju
14. 03. 2001 00.00
Na glavnem trgu v središču Skopja se je v torek na pohodu z geslom za mir in pravičnost zbralo več tisoč v Makedoniji živečih etničnih Albancev. Pohod je organizirala Demokratska stranka Albancev (DPA), ki jo vodi Arben Xhaferri. DPA je pozvala vse Albance, da nastopijo proti tistim, ki trdijo, da je albanska manjšina odgovorna za destabilizacijo razmer v Makedoniji. S pohodom so želeli opozoriti tudi na uničujoče posledice trenutnih razmer in na položaj Albancev v Makedoniji.
Novi spopadi v Makedoniji
13. 03. 2001 00.00
V skladu z včeraj podpisanim sporazumom o prekinitvi ognja na območju, ki je začel veljati opolnoči, naju bi jugoslovanska vojska danes začela z umikom težkega orožja z juga Srbije, vendar je podpolkovnik Miodrag Jevtić izjavio, da to še ne bo danes. Težko orožje, ki je sedaj nameščeno v bližini varnostnega območja na administrativni meji med Srbijo in Kosovom, bo vojska umaknila v vojašnico v Vranju. Še vedno pa ni znano, kdaj bodo jugoslovanske sile vkorakale na del varnostnega območja ob meji z Makedonijo, kjer so davi na območju makedonskih obmejnih vasi Brest in Malinovo Malo vnovič izbruhnili spopadi med makedonskimi silami in uporniškimi Albanci. Podrobnosti spopadov za zdaj niso znane.
Pinochet na prostosti?
12. 03. 2001 00.00
Čilski preiskovalni sodnik Juan Guzman je odredil izpustitev nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta iz hišnega pripora proti plačilu varščine. Pinocheta so priprli 31. januarja, kjer naj bi čakal na morebitno sojenje zaradi kršitev človekovih pravic. Njegovi odvetniki so plačali varščino v višini približno 3400 ameriških dolarjev. Guzmanovo odločitev bo v naslednjih dneh obravnavalo čilsko prizivno sodišče, ki bo začasno izpustitev Pinocheta potrdilo ali zavrnilo.
Spomenik laži razhudil Cerkev
12. 03. 2001 00.00
Cerkev odločno nasprotuje ponovni postavitvi sramotilnega stebra in spomenika laži, kot njeni predstavniki imenujejo obeležje v spomin demonstracije žensk leta 1943, pred ljubljansko stolnico. Pri tem jih zlasti jezi ignoranca mestnih oblasti, ki naj bi sicer prenovljen in spremenjen spomenik (restavratorji so spremenili položaj prsta na roki in odstranili del spornega napisa) hotele na staro mesto vrniti "na skrivaj". "S tem prispevajo k zaostrovanju odnosov med Cerkvijo in državo," so na novinarski konferenci opozorili predstavniki ljubljanske nadškofije.
Sporen spomenik
08. 03. 2001 00.00
Po skoraj desetih letih naj bi danes pred ljubljansko stolnico znova postavili spomenik medvojnim ženskim demonstracijam, vendar do tega ni prišlo, saj je namera v cerkvenih krogih dvignila veliko prahu. Ob tem dogodku je ljubljanski nadškof Rode premieru Drnovšku napovedal celo možnost javnih protestov duhovnikov in vernikov, če bo pomnik vrnjen nazaj pred stolnico.
Bo vojska ZRJ napotena na mejo z Makedonijo?
07. 03. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je po srečanju z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom v New Yorku sinoči dejal, da NATO razmišlja o tem, da bi na jugoslovansko-makedonsko mejo napotil jugoslovansko vojsko. Na Robertsonove besede se je pozitivno odzval jugoslovanski premier Zoran Žižić, ki se je prav tako v New Yorku srečal z Annanom in dejal, da bo jugoslovanska vojska znala zavarovati mejo. Varnostni svet ZN bo danes na zasedanju za zaprtimi vrati poslušal poročilo makedonskega zunanjega ministra Srđo Kerima glede najnovejših spopadov med albanskimi gverilci in makedonsko vojsko na meji s Kosovim.
Več kot 5000 zapornikov na prostosti
06. 03. 2001 00.00
Jugoslovanske oblasti so v skladu z zakonom o pomilostitvi iz zaporov izpustile več kot 5000 zapornikov. Novi zakon velja tudi za 24 tisoč Srbov, ki so se s pobegom v tujino izognili vpoklicu v vojsko ter dezerterje. Oblasti so skrajšale zaporne kazni in na prostost izpustile tudi 100 kosovskih Albancev.
Poročilo State Departmenta o Sloveniji
27. 02. 2001 00.00
Ameriško zunanje ministrstvo je v svetovnem Poročilu o položaju človekovih pravic za leto 2000 Sloveniji podobno kakor pretekla leta namenilo majhno pozornost. Ugotovitve in pripombe State Departmenta glede Slovenije obsegajo skupaj z uvodom le sedem strani, ki jih je moč najti na spletni strani www.state.gov. Mnenje o Sloveniji je predvsem pozitivno, kljub temu pa so izpostavljene nekatere pomanjkljivosti, predvsem glede nasilja nad ženskami, podeljevanjem državljanstva, počasne denacionalizacije in po novem tudi trgovanja z ljudmi. State Department pri slednjem ugotavlja, da je zanimanje policije za ta problem omejeno, vlada pa nima programov za preprečevanje trgovanja z ljudmi ali pomoč žrtvam, prav tako pa ni nevladne organizacije, ki bi se ukvarjala posebej s tem.
Sprejeli zakon o amnestiji
26. 02. 2001 00.00
Zgornji dom jugoslovanskega parlamenta je danes sprejel zakon o amnestiji, v skladu s katerim bo kakih 27.000 vojaških obveznikov, ki se od leta 1992 do konca oktobra lani niso odzvali pozivom v vojsko, izpuščenih iz zaporov ali pa bodo opustili njihovo nadaljnje sodno preganjanje. Zakon predvideva tudi pomilostitev nekaterih drugih zapornikov.
Upor zapornikov v Sao Paolu
19. 02. 2001 00.00
V državnih zaporih v brazilski državi Sao Paolo je včeraj izbruhnil upor okoli 10.000 zapornikov, ki so za talce zajeli 7000 ljudi, med njimi tisoč otrok, osem zapornikov pa so ubili. Zaporniki so za začetek upora izkoristili dan obiskov, zato so med talci večinoma njihovi sorodniki, med njimi številne ženske in otroci. Do polnoči so oblasti sicer prevzele nadzor v večini zaporov, le štirje zapori so še v rokah zapornikov, med njimi tudi največji zapor v Latinski Ameriki s 9700 zaporniki. Tam so razmere zelo napete, saj so številni zaporniki obroženi.
Končan upor zapornikov
19. 02. 2001 00.00
Najmnožičnejši upor zapornikov v zgodovini Brazilije se je končal . V največjem zaporu v Latinski Ameriki, zaporu Carandiru v Sao Paulu, so že izpustili večino talcev. V spopadih z varnostniki in medsebojnih obračunih je umrlo 12 zapornikov, ranjenih je bilo najmanj šest, s strelnim orožjem pa so bili ranjeni tudi štirje policisti.
Upor v brazilskih zaporih
19. 02. 2001 00.00
V Braziliji že dva dni potekajo množični upori v tamkajšnjih zaporih. V spopadih v največjem južnoameriškem zaporu Carandiru v bližini Sao Paula je najmanj 11 ljudi izgubilo življenje, približno 1500 ljudi pa so zaporniki zajeli. Tisti, ki so še vedno znotraj zaporniških zidov, trdijo, da nočejo zapustiti zapora, saj bi se policija v tem primeru znesla nad zaporniki. Gre namreč za sorodnike, ki so v času izbruha nemirov, obiskali zaprte svojce.
Kubanci naposled osvobodili dva Čeha
15. 02. 2001 00.00
6. februarja 2001 sta bila nekdanji finančni minister in član parlamenta Ivan Pilip ter bivši študentski disident Jan Bubenik odpuščena iz Ville Mariste, kubanske ječe za politične zapornike v Havani. Pred več kot tremi tedni, 12.januarja, so ju kubanske oblasti pridržale, potem ko sta se v provinci Ciego de Avila srečala z dvema Castrovima nasprotnikoma, Obtožili so ju, da sta kontrarevolucionarna agenta in vohuna Združenih držav. V skladu s kubanskim zakonom se jima je obetal zapleten proces, ki bi lahko trajal celo 6 mesecev in če bi bila dokazana njuna krivda, bi se lahko znašla v zaporu celo do dvajset let. Mnogi domnevajo, da se je Castro želel maščevati, ko je zvedel, da je Češka Republika podprla še eno resolucijo Združenih narodov, ki obtožuje Kubo kršitve človekovih pravic. Zaradi številnih protestovz evropske skupnosti in Washtingtona, je kubanski zunanji minister pristal na izpustitev zapornikov, vendar v zameno za njuno priznanje krivde in tudi opravičilo češke vlade. Češki premier Milos Zeman pa je to ponudbo odklonil, češ, da obtožbe niso upravičene, niti ni stvarnih dokazov za aretacijo.
Ni amnestije za najtežje zločine
10. 02. 2001 00.00
Odbor za pravosodje in upravo v srbski skupščini je včeraj podprl amandma vlade o predlogu zakona o amnestiji, po katerem ne bo nikakršne oprostitve za osebe, ki so bile obsojene za težka dejanja spolnih zločinov ali za dejanja nad osebami mlajšimi od 14 let. Amnestije ne bo tudi za tiste, ki so bili več kot trikrat obsojeni. Vlada Srbije je namreč vložila amandma na predlog zakona o amnestiji, v katerem so iz amnestije izvzeti obsojeni za določene najtežje kategorije zločinov. Po intervenciji javnosti so iz kroga obsojenih, ki naj bi jim zmanjšali kazen na 15, oziroma 25 odstotkov, izvzeli obsojene za najtežja dejanja. Vlada mora pokazati namen, da bo ostro preganjala najtežji kriminal, je dejal premier Zoran 195144inđić. Za osebe obsojene za uboj, ugrabitev, posilstvo, protinravne zločine, krvoskrunstvo, kraja, razbojništvo naj bi sicer veljalo, da se jih osvobodi po 15 odstotkih izrečene kazni.
Spomin na holokavst
27. 01. 2001 00.00
Danes mineva 56 let, odkar so zavezniki osvobodili zloglasno koncentracijsko taborišče Auschwitz. Okoli tisoč nekdanjih zapornikov in njihovih sorodnikov se je ob obletnici zbralo v taborišču smrti, kjer je med drugo svetovno vojno umrlo dva milijona taboriščnikov. Žrtvam holokavsta so se s mirnimi demonstracijami proti nacizmu poklonili tudi v Berlinu.
Spopadi na jugu Srbije
24. 01. 2001 00.00
Iz okolice Velikega Trnovca na jugu Srbije so pozno popoldne poročali o streljanju. Oboroženi albanski uporniki so po poročanju beograjskega radia B-92 začeli obstreljevati položaje srbske policije in jugoslovanske vojske. Jugoslovanski notranji minister Zoran Živković je sporočil, da so albanski uporniki streljali na vojaški tovornjak, ki je prevažal hrano. Po podatkih jugoslovanskega notranjega ministrstva v incidentu ni bil poškodovan noben njihov vojak, ranjena pa naj bi bila dva albanska upornika. Uporniki so streljali tudi na položaje srbskih policistov v vasi Lučane in na cesti med Bujanovcem in Velikim Trnovcem.
Jugoslovanska vlada sprejela zakon o amnestiji
11. 01. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada je danes sprejela predlog zakona o amnestiji vseh zapornikov, ki so bili obtoženi kaznivih dejanj proti jugoslovanski vojski in proti ustavni ureditvi ZRJ, je po seji vlade izjavil jugoslovanski pravosodni minister Momčilo Grubać. Po ocenah ministra naj bi v skladu s tem zakonom oprostili od 33.000 do 34.000 oseb, ki so se izognile vojaški obveznosti v času napadov zveze NATO na ZRJ leta 1999.
Ubežniki še vedno na prostosti
07. 01. 2001 00.00
Ameriški policisti, zvezni in državni šerifi ter njihovi pomočniki s pomočjo psov, helikopterjev, cestnih blokad in očividcev še vedno iščejo sedmerico zapornikov, ki so pred mesecem dni pobegnili iz zapora Connaly med Dallasom in Austinom v Teksasu. Ubežniki so na božični večer oropali trgovino z orožjem in poleg orožja odnesli tudi večjo količino denarja. Med ropom so ubili policista. Policija je prepričana, da imajo ubežniki pomagače, ki jim dajejo zavetje.
Paznik izgubil ključ
30. 12. 2000 00.00
V zaporu v britanskem mestu Liverpool so morali zamenjati vse ključavnice na vratih celic, ker je eden od paznikov izgubil ključ, ki odpira vsa vrata v zaporu.
Upor zapornikov terjal 28 življenj
23. 12. 2000 00.00
V krvavem uporu turških zapornikov je po zadnjih podatkih umrlo 28 ljudi. Turški predsednik je po pritiskih vlade podpisal pomilostitev za nekatere zapornike. Z ukrepom naj bi zmanjšali gnečo v zaporih.
Policija zatrla upor še v zadnjem zaporu
22. 12. 2000 00.00
Turška policija je po večdnevni akciji prevzela nadzor še v zadnjem zaporu, kjer je potekala stavka zapornikov in zadušila upor še v carigrajskem zaporu Umraniye, kjer kazen prestaja prek 400 zapornikov. V tridnevni policijski akciji je umrlo najmanj 23 oseb, med njimi tudi dva policista.
Nove žrtve v turških zaporih
21. 12. 2000 00.00
V turškem zaporu Canakkale so danes v spopadih med policijo in zaporniki življenje izgubili še trije zaporniki, šestnajst pa je bilo ranjenih. S tem se je od torka, ko je turška policija začela oboroženo akcijo v 20 zaporih, število mrtvih povečalo na 22. Turški parlament je danes po vetu predsednika Ahmeta Necdeta Sezerja sprejel zakon o pomilostitvi v zaporih, s katerim nameravajo prepoloviti število zapornikov.
Nov "odprti" oddelek na Dobu
19. 12. 2000 00.00
V zaporih na Dobu so danes odprli nov t.i. odprti oddelek, v katerem bo prostora za 16 zapornikov ter jedilnica za zapornike, za katere velja bolj svoboden režim. Izgradnja odprtega oddelka, ki nima varovalne ograje, ne rešetk na oknih in tudi nadzor v njem bo le občasen, je stala 53 milijonov tolarjev. Na Dobu se je zelo veselijo predvsem zaradi 16 novih postelj, ki jih prinaša. Trenutno imajo v zaporih na Dobu skupaj 380 obsojencev, kapaciteta zavoda z novo pridobitvijo pa je 289. Zato v prihodnjem letu pričakujejo še nove postelje. Načrtujejo, da bodo izdelali projekt celovite obnove zavoda Dob, v bližini zgradili še en objekt in povečali kapacitete na odprtem oddelku.
Odškodnine žrtvam upora v Attici
03. 12. 2000 00.00
Ameriške zvezne oblasti so sporočile, da bodo žrtve policijskega nasilja, s katerim je bil krvavo zatrt upor zapornikov v zloglasni Attici na zahodu države New York, kmalu po pošti dobile svoj del odškodnine iz skupnega zneska 8 milijonov dolarjev. Do upora je prišlo leta 1971, ko so zaporniki prevzeli nadzor nad objektom in paznike zajeli za talce. Državne oblasti so zavrnile pogajanja z uporniki in so v zapor poslale do zob oborožene policiste, ki so med akcijo pobili 32 zapornikov, umrlo pa je tudi 11 talcev.
Pinochet se je pritožil
02. 12. 2000 00.00
Odvetniki nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta so na prizivnem sodišču v Santiagu vložili pritožbo zoper obtožnico in nalogu za hišni pripor, ki ju je proti Pinochetu vložil sodnik Juan Guzman Tapia. Sodniki imajo na voljo 48 ur časa za sprejem ali zavrnitev pritožbe. Eden od Pinochetovih odvetnikov Gustavo Collao je dejal, da je pritožba utemeljena na nepravilnostih v postopkih sodnika Tapie, ki se je odločil proti Pinochetu vložiti obtožnico zaradi zločinov vojaške enote Karavana smrti . Ta je po državnem udaru v Čilu leta 1973 ubila 75 političnih zapornikov, saj ni upošteval sodne uredbe o obveznem preverjanju Pinochetovega zdravstvenega stanja pred njegovo obtožbo.
Čilski sodnik obtožil Pinocheta
01. 12. 2000 00.00
Čilski sodnik je vložil obtožnico proti nekdanjemu čilskemu diktatorju Augustu Pinochetu v zvezi z zločini vojaške enote Karavana smrti, ki je po državnem udaru v Čilu leta 1973 ubila 75 političnih zapornikov. Pinochet je obtožen tudi za ugrabitve in izginotje 19 zapornikov v prvih mesecih svoje 17-letne diktature, ki se je končala leta 1990.