zaposlenih
Sindikalisti na ljubljanskih ulicah
10. 12. 1997 12.18
Svobodni sindikati Slovenije bodo danes ponovno na ulicah slovenske prestolnice, saj bodo v imenu socialne Slovenije protestirali proti reformam in zakonom, ki jih predlaga vlada.
Singer načrtuje drastično zmanjšanje števila delovnih mest
06. 12. 1997 11.23
Največji proizvajalec šivalnih strojev na svetu Singer Company namerava v okviru prestrukturiranja podjetja odpustiti 5968 delavcev, kar je 28 odstotkov vseh zaposlenih. Podjetje bo poleg tega proizvodnjo svojih industrijskih ter potrošniških šivalnih strojev vključilo v proizvodnjo nemškega proizvajalca šivalnih strojev Pfaff, ki ga je kupilo pred kratkim. V okviru prestrukturiranja načrtuje Singer precejšnje znižanje proizvodnih stroškov ter izboljšanje poslovnih rezultatov. Proizvodnjo šivalnih strojev naj bi preselili v države, kjer veljajo nižji stroški dela, hkrati pa zaprli več prodajaln, ki poslujejo z izgubo. Singer v letu 1997 pričakuje izgubo v višini 160 milijonov ameriških dolarjev.
Vzhodnonemško gradbeništvo pričakuje zaprtje 40.000 delovnih mest
02. 12. 1997 08.41
Gradbena podjetja v vzhodni Nemčiji bodo v naslednjem letu izgubila 40.000 delovnih mest. Drastično zmanjšanje števila delovnih mest je posledica predvsem v prvi polovici 90. let vzpostavljenih proizvodnih zmogljivosti, ki jih bo potrebno zaradi upada povpraševanja zmanjšati. Število zaposlenih v nemški gradbeni industriji se je med letoma 1992 in 1995 povečalo s 324.000 na 443.000. Leta 1998 je pričakovati realno zmanjšanje naložb v gradbeništvu za tri odstotke. Med vzroki za napet položaj v gradbeništvu pa navajajol tudi pritisk podjetij iz tujine. Za leto 1998 je tako napovedal, da bo na nemških gradbiščih zaposlenih približno 160.000 delavcev tujih gradbenih podjetij.
Kodak bo odpustil 10.000 delavcev
01. 12. 1997 09.29
Največja fotografska tvrdka na svetu Eastman Kodak Co. je napovedala, da bo morala zaradi nujnega zmanjšanja stroškov za milijardo dolarjev ukiniti 10.000 delovnih mest oziroma odpustiti desetino zaposlenih. To je zadnji v vrsti ukrepov, s katerimi se Kodak od leta 1983 postavlja po robu vse hujšemu japonskemu konkurentu Fuji Photo Film Co. Kodak si obeta z zmanjšanjem števila zaposlenih in preoblikovanjem v naslednjih dveh letih prihraniti milijardo dolarjev. Vendar pa direktorji opozarjajo, da bo odpuščanje desetine izmed 94.000 zaposlenih prihranilo le polovico denarja. Kodak bo prihodnje leto vložil tudi od sto do 150 milijonov dolarjev manj denarja v raziskave, za katere je lani porabil kako milijardo dolarjev. Hkrati bo skrčil število prodajalcev, za proizvodnjo svojih izdelkov najemal tudi druga podjetja in skušal zagotoviti več skupnih vlaganj ter partnerstev. Spričo ocen o 25-odstotnem padcu dobička v letošnjem letu in prodoru Fujija na ameriški trg je Kodak septembra že ukinil 200 srednjih in višjih vodstvenih položajev.
Stavka zaposlenih v javnem sektorju
30. 11. 1997 12.51
V Izraelu danes stavka kakih 140.000 zaposlenih v javnem sektorju. Stavko, v kateri zahtevajo višje plače, uperjena pa je tudi proti načrtovani privatizaciji državnih podjetij, organizira delavski sindikat Histadrut.
Slovesno odprli Poštni center Ljubljana
28. 11. 1997 15.42
Na Viču je danes odprl svoja vrata Poštni center Ljubljana, eden od dveh poštnih centrov v Sloveniji. Slovesnosti ob odprtju se je med drugim udeležil tudi minister za promet in zveze Anton Bergauer.
Turizem - največji ustvarjalec delovnih mest
26. 11. 1997 09.42
Evropsko omrežje za mala in srednja podjetja v rednem letnem poročilu ugotavlja, da tovrstna podjetja igrajo pomembno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest, vendar pa je zaenkrat ta vloga še nestabilna, saj podjetja na začetku delovanja pogosto beležijo slabe poslovne uspehe.
Deželna vlada namenila pomoč Volkswagnu za ohranitev delovnih mest
21. 11. 1997 10.13
Evropska komisija je odobrila dodelitev pomoči v višini 98 milijonov mark tovarni družbe Volkswagen v Kasslu, ki jim jo bo podelila tamkajšnja deželna vlada. Teh 98 milijonov mark je del večjega naložbenega projekta, s pomočjo katerega bo tovarna odprla novo produkcijsko linijo in rešila ogrožena delovna mesta. Brez investicije bi tovarna morala odpustiti približno 1700 od skupno 5900 zaposlenih.
Nezadovoljstvo Območnega policijskega sindikata v Mariboru
18. 11. 1997 00.00
Območni policijski sindikat Maribor izraža ogorčenje zaradi vladnih varčevalnih ukrepov, ki znižujejo socialni položaj zaposlenih v ministrstvu za notranje zadeve.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.
Jožko Čuk o nacionalnem varčevalnem paketu
14. 11. 1997 00.00
<i>Ocena Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je, da so napovedani ukrepi nacionalnega varčevalnega paketa preslabo pripravljeni in premalo usklajeni, da bi lahko dali napovedane in pričakovane pozitivne razvojne impulze. Predstavljajo pritiske po povečanju porabe, povečanju inflacije in povečanju obremenjevanja gospodarstva,</i> je na današnji novinarski konferenci dejal <b>Jožko Čuk</b>, predsednik GZS, in dodal: <i>Pri pripravi tega dokumenta nismo sodelovali ne GZS ne drugi delodajalski predstavniki, tako menimo, da gre za marketinški pristop vlade, saj je dokument pripravljen na nižji ravni kot je to za vlado običajno.</i><i>V Sloveniji izgubljamo svoje prednosti v primerjavi s konkurenco, premalo vlagamo v razvoj in načenjamo lastno substanco,</i> je dejal Čuk in dodal, da javna poraba nezadržno raste, število zaposlenih upada, v industriji se vsak delovni dan izgubi štirideset delovnih mest. Industrijska proizvodnja, ki predstavlja največji delež v izvozu, je v prvih devetih mesecih rasla le po stopnji 1,1 odstotka.Rast bruto domačega proizvoda bo največ 3,7 odstotka. Inflacija vztraja pri stopnji približno devetih odstotkov, tako da so škarje med tečajem in rastjo cen izjemno velike, saj je tečaj nemške marke porasel le za 4,3 odstotka. Pri tem plače vztrajajo na ravni inflacijske rasti, javna poraba pa narašča hitreje kot raste BDP.Kljub temu na GZS podpirajo konkretne ukrepe, kot so sprememba in dopolnitev davka od pravnih oseb v korist večjih investicijskih olajšav, varčevanje pri materialnih stroških, zaposlovanju in plačah v javni in državni upravi itd. Opozarjajo pa na vrsto ukrepov, ki niso varčevalno naravnani. Gre za povečanje dolžine porodniškega dopusta, povečanje rekreacijskega dodatka, povečanje sodnih in upravnih taks, uvedba davka na bilančno vsoto bank.
Nemška avtomobilska industrija odpira nova delovna mesta
13. 11. 1997 00.00
Zaradi visoke ravni naročil je nemška avtomobilska industrija od konca leta 1996 v Nemčiji odprla že približno 25.000 novih delovnih mest. Trenutno je v panogi zaposlenih približno 681.000 delavcev. Leta 1997 nameravajo v Nemčiji izdelati skupaj pet milijonov vozil, kar je štiri odstotke več kot lani. Povpraševanje po nemških avtomobilih se v tujini nenehno povečuje, v zadnjih petih mesecih pa raste tudi prodaja na domačem trgu.
Slovencem na delu v Nemčiji ne bodo podaljšali delovnih dovoljenj
01. 10. 1997 00.00
Nemška vlada je nedavno odločila, da s 30. septembrom letos ne bo več odobravala delovnih dovoljenj delavcem podjetij iz držav, ki niso članice Evropske unije. V Sloveniji bo ukrep najbolj prizadel približno 50 domačih podjetij, ki so imela sredi letošnjega poletja v Nemčiji zaposlenih 1100 delavcev, od tega 80 odstotkov na področju gradbeništva. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je konec julija letos od nemškega zveznega ministra za delo in socialne zadeve prejelo obvestilo, da je zaustavljeno nadaljnje odobravanje delovršnih pogodb, ki terminsko presegajo datum 30. september 1997, s katerim se zaključuje tekoče obdobje za koriščenje kontingenta delovnih dovoljenj.