zaposlovanje tujcev
Digitalni nomadi v Sloveniji. Kako živijo, kakšne pogoje imajo?
28. 02. 2024 06.11
Plaža, mivka, ležalnik. Za marsikoga sanjski delovni pogoji, za marsikaterega digitalnega nomada pa kar resničnost. Gre za osebe, ki niso vezane na tradicionalno pisarniško delo od sedmih do treh, pač pa so fleksibilne – tako na čas kot na lokacijo dela. Vse, kar potrebujejo, je internet. In takšne zdaj – po zgledu Estonije, Portugalske in sosednje Hrvaške – privablja tudi Slovenija. Ne le, da s svojim znanjem iz celotnega sveta v državo prinašajo izkušnje, v turistično neobleganih sezonah skrbijo tudi za turizem, pravijo poznavalci. A kdo jim bo tam postregel hrano in pijačo? S pomanjkanjem kadrov se gostinci v zadnjem času borijo kot z mlini na veter, zato je v pripravi lažje zaposlovanje tujcev za krajše obdobje, tako imenovano sezonsko delo.
V ZD Ljubljana pet tujih zdravnikov v postopku za zaposlitev
25. 02. 2024 09.36
V Zdravstvenem domu Ljubljana imajo pet tujih zdravnikov v postopku za zaposlitev ter okoli 20 kandidatov za zaposlitev. Nekateri bi se lahko zaposlili do poletja, za druge pa potrebujejo še nekaj dokumentacije, so sporočili iz ZD Ljubljana.
Koalicija in opozicija na nasprotnih bregovih: tokrat zaradi domov za starejše
26. 01. 2024 13.41
Državni zbor na izredni seji na zahtevo SDS razpravlja o razmerah v domovih starejših občanov. SDS je pripravila priporočila vladi za izboljšanje stanja. V koaliciji in vladi zatrjujejo, da so že sprejeli ukrepe za izboljšanje stanja, opozicija pa trdi, da ne v zadostni meri. Ker je priporočila zavrnil matični odbor, DZ danes o njih ne bo glasoval.
Ministrstvo za delo bi uvedlo sezonsko delo za tujce v gostinstvu in turizmu
23. 01. 2024 18.31
Ministrstvo za delo je v javno obravnavo poslalo predlog novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki slovensko zakonodajo usklajuje z evropsko, ob tem pa zaradi težav pri zaposlovanju ustreznega kadra, predvsem poleti in pozimi, uvaja sezonsko delo tujcev v turizmu in gostinstvu. Pripombe je mogoče oddati do 6. februarja.
Še en interventni zakon, tokrat za krpanje kadrovskih lukenj
09. 01. 2024 17.05
Ministrstvo za solidarno prihodnost je dalo v javno razpravo predlog interventnega zakona o kadrih v domovih za starejše in varstveno-delovnih centrih. Z njim želijo izboljšati tako kadrovske in delovne pogoje kot tudi zmogljivosti izvajalcev. Pripombe in komentarje na predlog je mogoče podati do 30. januarja.
'Vse se začne z jezikom'
14. 01. 2024 18.37
Novembra lani je vlada sprejela integracijsko strategijo tujcev, prvi tovrstni dokument v zgodovini Republike Slovenije. Kot pojasni državna sekretarka na notranjem ministrstvu Tina Heferle, pa se integracija tujcev v slovensko okolje začne z jezikom. "Ko tujec pride v našo državo, je potreben vsaj tisti začetni nivo znanja slovenskega jezika, da se lahko učinkovito vklopi v družbo, da se počuti sprejetega in da ob tem tudi slovensko prebivalstvo lažje sobiva z njim," pojasnjuje.
Bi varovali največje kriminalce za plačo, ki je nižja od minimalne?
27. 10. 2023 11.57
Tolikšna je namreč plača pravosodnega policista začetnika, zato ni presenetljivo, da približno na vsaka dva pravosodna policista, ki zapustita sistem, uspejo zaposliti le enega, kar kaže na hudo podhranjenost. Za izvedbo zakonsko določenih nalog bi jih čimprej potrebovali še najmanj 100. "To pa si glede na trenutne plače lahko kar narišemo," je prepričan predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk, ki ga ne preseneča, da je v zaporu na Dobu trenutno večje število zaposlenih na bolniški.
Vlada z nižanjem kriterijev rahlja pogoje za zaposlovanje tujcev
18. 10. 2023 19.32
Vlada v DZ po nujnem zakonodajnem postopku pošilja besedilo Predloga Zakona o spremembah Zakona o tujcih. Ta uvaja spremembe pri pogoju znanja slovenskega jezika v postopkih podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine za družinske člane državljanov tretjih držav. Pogoj znanja jezika na vstopni ravni A1 se nadomešča z znanjem na t. i. preživetveni ravni.
Notranje ministrstvo poziva k razširitvi definicije trgovine z ljudmi
18. 10. 2023 15.19
Ob evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi je državna sekretarka na notranjem ministrstvu Helga Dobrin na novinarski konferenci pravosodno ministrstvo pozvala k razširitvi definicije trgovine z ljudmi v Kazenskem zakoniku. Šele kazenske ovadbe in obsodilne sodbe bodo močan signal družbi in delodajalcem, je prepričana.
Policisti in inšpektorji v podjetju odkrili zaposlovanje na črno
13. 10. 2023 11.08
Nadzor v podjetju za popravilo vozil je razkril, da je v podjetju delalo 16 tujcev, in sicer državljanov Moldavije, Ukrajine, Italije in Romunije, ki so delo opravljali brez prijav v obvezna zavarovanja in brez ustreznih soglasij za delo v Sloveniji.
Kritično pomanjkanje kadra v domovih starejših. Kdo bo sploh izvajal dolgotrajno oskrbo?
09. 10. 2023 14.27
10 vlad, vsaj šest predlogov zakona, nič koliko analiz, strategij. In več kot 20 let preigravanj, kupčkanj, velikih besed, smelih obljub. Toliko je trajalo, da smo v Sloveniji le dobili Zakon o dolgotrajni oskrbi. Zakon, ki naj bi končno celostno in sistemsko poskrbel za vse starostnike, ki ne zmorejo zase poskrbeti sami. Toda: kaj pravzaprav prinaša ta zakon? Kje dobiti sredstva za izvajanje nujno potrebne dolgotrajne oskrbe? Predvsem pa: kdo bo – ob vsesplošnem pomanjkanju kadra – dolgotrajno oskrbo sploh izvajal?
'Ljudi pač ni, težko dobimo delavce'
04. 10. 2023 17.45
Slovenija se lahko pohvali z rekordno nizko brezposelnostjo, a to po drugi strani pomeni velike težave za delodajalce. Ti namreč ne uspejo zagotoviti dovolj kadra. Obstoječi delavci so zato preobremenjeni, ponekod pa morajo zapirati oddelke, krajšati obratovalni čas in iskati druge rešitve, ker preprosto ni ljudi, ki bi delali. Zato slovenski delodajalci vse pogosteje delovno silo iščejo tudi v tujini.
Slovenija v intenzivno iskanje delavcev iz BiH
23. 09. 2023 08.37
Zavod RS za zaposlovanje bo v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom v Sarajevu v BiH prihodnji teden organiziral štiri dogodke, na katerih se bodo slovenski delodajalci lahko povezali s tamkajšnjimi iskalci zaposlitve. Želja je pridobiti tudi kader, ki bo pomagal pri sanaciji škode po nedavnih poplavah in plazovih.
Objavljeni poklici, v katerih je omogočeno hitrejše zaposlovanje tujcev
19. 09. 2023 10.16
Minister za delo Luka Mesec je skladno z zakonom o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov izdal odredbo o poklicih in dejavnostih, v katerih bo za namen sanacije omogočeno hitrejše zaposlovanje tujcev. Veljati je začela v soboto. Med poklici so vozniki težkih tovornjakov, zidarji, tesarji, različni monterji. Na ministrstvu za delo so pojasnili, da največ vlog pričakujejo iz držav nekdanje Jugoslavije.
Nova priporočila, kako ravnati z onesnaženim muljem, zemljo in vodo
04. 09. 2023 15.49
Mesec dni po poplavah je večja količina mulja še vedno odložena na začasnih lokacijah na prizadetih območjih, je po delovnem obisku sporočila Delovna skupina za obnovo po poplavah. Na 21 merilnih mestih so pristojne službe odvzele vzorce mulja in tal pod sedimentom, rezultatov zaenkrat še ni. NIJZ pa je medtem pripravil priporočila za ustrezno ravnanje z odpadnim muljem ter onesnaženo zemljo in vodo.
Pomoč je zapisana v zakon, kaj vse je na seznamu?
02. 09. 2023 08.19
Veljati je začel interventni zakon z nujnimi ukrepi za odpravo posledic in pomoč prizadetim v avgustovskih poplavah. Usmerjeni so v obnovo javne infrastrukture ter poenostavitev postopkov in pridobivanja dovoljenj, prinašajo pa tudi ukrepe za pomoč prizadetim. Večina ukrepov bo veljala do konca leta, sledil bo zakon o obnovi.
V Ljubnem gospodarstvo še ni zaživelo, Mesec obljubil pomoč
25. 08. 2023 18.28
Minister za delo Luka Mesec z ekipo je obiskal podjetje KLS na Ljubnem ob Savinji, ki ga je vodna ujma močno prizadela. Predstavil je ukrepe za pomoč gospodarstvu po poplavah in znova zagotovil, da bo država angažirala vse sile za normalizacijo življenja na prizadetih območjih. Podporo države za vnovičen zagon pričakujejo tudi v KLS Ljubno.
Interventni zakon: socialna pomoč, odlog kredita in obvezni prispevek
24. 08. 2023 08.14
Vlada je znova razpravljala o predlogu interventnega zakona po poplavah in ga sprejela. V njem določa dodatne mehanizme pomoči prebivalcem in podjetjem. V skladu s predlogom bodo oškodovanci na centrih za socialno delo lahko na primer zaprosili za enkratno socialno pomoč, na bankah pa za 12-mesečni odlog plačila kredita. Uvajajo pa se tudi solidarnostne sobote oziroma enkratni obvezni solidarnostni prispevek, ki se bo prištel k dohodnini.
Pohitite z oddajo vlog za višjo silo in čakanje na delo
18. 08. 2023 11.35
Zavod RS za zaposlovanje že prejema vloge delodajalcev za koriščenje ukrepov višje sile in čakanja na delo, ki ju je ob poplavah predvidela novela zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Pristojni ob tem delodajalce opozarjajo, naj vloge, četudi nepopolne, oddajo pravočasno, saj jih bo mogoče dopolniti. Prvi rok se namreč izteka že 28. avgusta.
Za družine okoli 12 tisočakov izredne pomoči, moratorij na kredite
17. 08. 2023 06.53
Kako bo država na pomoč priskočila tistim, ki so v zadnjih ujmah izgubili vse? Kje bodo našli nadomestne nastanitve za osebe brez strehe nad glavo? Kako bo potekala sanacija škode in kdo bo sanacijska dela izvajal? Kaj bo s podjetji, ki zaradi poplav ne morejo zagnati svojih obratov in kaj z njihovimi zaposlenimi? Na seji vlade so obravnavali vsa ta vprašanja in še marsikatero drugo ter prišli do nabora ukrepov, ki bi jih lahko implementirali v dva zakona, ki ju pripravljajo. Znotraj obeh pa bi, tako minister za delo Luka Mesec, lahko namenili en paket izredne solidarne pomoči. Pa tudi o čakanju na delo, hitrem zaposlovanju tujcev, dodatnem delu upokojencev in drugem.
Blaženje posledic poplav: med predvidenimi ukrepi tudi moratorij na kredite
16. 08. 2023 14.25
Gospodarsko ministrstvo bo začelo ocenjevati škodo, ki je nastala v gospodarstvu po nedavnih ujmah, je povedal minister Matjaž Han. Med ukrepi za pomoč predvidevajo tudi moratorij na kredite in hitrejše zaposlovanje tujcev. Znižali bodo tudi pogoj, po katerem bodo do pomoči upravičeni samozaposleni.
Tujci rešujejo naš turizem, država pa njihovo zaposlovanje duši z birokracijo
18. 07. 2023 06.54
V obdobju covida je turizem in gostinstvo zapustilo več tisoč natakarjev, kuharjev, sobaric ... To so bili strokovni, izkušeni kadri, ki so v panogi "delali vse življenje". Odšli so, ker so dobili boljše službe z boljšimi urniki za približno enako plačo. Manko kadra hotelirji in gostinci nadomeščajo z zaposlovanjem tujcev, teh je vsako leto več. Danes tako že vsak peti turistični delavec prihaja iz tujine, vedno več jih je tudi z drugih koncev sveta – Nepala, Filipinov, Bangladeša, Gvatemale. V današnji rubriki Dejstva analiziramo, kaj bi morali storiti, da bi tuje delavce lažje privabili v Slovenijo in da bi najboljši kadri tu potem tudi ostali. Slovenija ni konkurenčna ne pri plačah ne pri nadzoru izkoriščanja, še manj pri urejanju njihove delovne dokumentacije. Na dovoljenje za prebivanje in delo tako delavci kot delodajalci lahko čakajo tri, štiri, celo pet ali šest mesecev. Zakonski rok je 30 dni.
Gostinstvo in turizem: namesto en mesec tuji delavci na papirje čakajo pol leta
15. 07. 2023 15.38
Kdo bo delal v turizmu in gostinstvu? Kadrovska kriza je hujša samo še v zdravstvu in domovih za starejše. Po nekaterih ocenah manjka deset tisoč ali kar ena četrtina vseh zaposlenih. Natakarji, kuharji, kuharski pomočniki, točaji, sobarice ... Da bi hotelirji in gostinci rešili letošnjo sezono, zaposlujejo tujce. A ker je že zakonodaja pri nas zelo zakomplicirana, je tudi pridobivanje papirjev, ki so podlaga za delo pri nas, dolgotrajen in zapleten birokratski postopek. Namesto da bi izdaja dovoljenja za delo trajala mesec dni, kot določa zakon, delavci in delodajalci na papirje čakajo po tri, štiri, celo pet mesecev.
Begunci: eni dobrodošli, drugi manj. Zakaj?
12. 07. 2023 06.00
Prihod okoli 9.000 ukrajinskih beguncev in preobrat slovenske protibegunske politike. Pred skoraj desetimi leti prihod 360.000 beguncev iz Sirije, Afganistana in Iraka. Politika jih je sprejela različno, delila jih je na begunce in migrante. Postavljali so žično ograjo in zapirali meje. Za ukrajinske begunce smo sprejeli poseben zakon, jim namenili dodatne namestitve, zbirali denar, oblačila in hrano. Je vojna v Ukrajini razgalila dvojna merila glede ravnanja z begunci? Zakaj skoraj 90 odstotkov oseb Slovenijo hitro zapusti in zakaj azilni postopek traja tudi dve leti? Koliko je sploh beguncev v Sloveniji in koliko pomoči dobijo?
Največ delavcev s Kosova v Kranju, iz Indije v Ljubljani, iz Nepala in s Filipinov v Šmarju pri Jelšah
11. 07. 2023 06.00
V Kranju se je število Kosovcev in Albancev v zadnjih petih letih najbolj povečalo. Njihov prihod vzbuja pri nekaterih nelagodje, strah, jezo, tudi očitke, da izkoriščajo denarno pomoč. Se širijo laži koliko nas stanejo? So pogosto prav oni žrtve izkoriščanja s strani delodajalcev? Za delavce iz tradicionalnega balkanskega bazena Slovenija postaja neprivlačna. Zato je vedno več delavcev iz bolj oddaljenih držav, kot so Indija, Bangladeš, Nepal in Filipini. Bi Slovenija najraje imela katarski model?
Podjetniki vse bolj nestrpni
14. 06. 2023 10.11
Medtem ko se podjetja v Sloveniji s tehnološkim sektorjem na čelu množično pripravljajo in svoje poslovanje prilagajajo novi realnosti, ki jo poganja tehnologija umetne inteligence, digitalna preobrazba javnih storitev zamuja. V okviru načrta za okrevanje in odpornost je digitalizaciji namenjenih 260 milijonov evrov, v vladi imamo tudi namensko ministrstvo s 60 zaposlenimi. Toda podjetniki po prvem letu delovanja novega ministrstva pravijo: "Pričakovali smo več."
'Slovenija je še vedno ciljna in tranzitna država žrtev trgovine z ljudmi'
08. 06. 2023 16.14
Vlada je sprejela poročilo medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi za leto 2022. Skupina ugotavlja, da je Slovenija še vedno ciljna in tranzitna država žrtev trgovine z ljudmi. Žrtve so najpogosteje izkoriščane zaradi prostitucije in spolnih zlorab, manj pa je ugotovljenih drugih oblik izkoriščanja žrtev.
Ko znanje jezika za tujce ni le zaželeno, ampak tudi obvezno
28. 05. 2023 07.00
Diskriminacija in socialna izključenost, predsodki, pomanjkanje podpore pri iskanju nastanitve, zdravstvenih storitev, izobraževanja ... To je le nekaj težav, s katerimi se po selitvi v novo okolje srečajo delovni migranti. Znanje jezika, kot osrednji steber integracije, ima pri tem osrednjo vlogo, a države se do tega pogoja različno opredeljujejo. Preverili smo, kako se tega izziva lotevajo v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji.
Tuji delavci krpajo kadrovsko luknjo, a kdo jih bo integriral?
27. 05. 2023 14.50
Slovenija je pred resnim izzivom. Prvič po letu 2008 je v položaju, ko je povpraševanja po delavcih več, kot jih je na voljo. To potrjujejo tudi podatki Zavoda za zaposlovanje, delodajalci ob 50.000 brezposelnih iščejo 60.000 delavcev, večinoma za dela, ki jih Slovenci nočemo več opravljati. A če so v tistem obdobju kadrovski manko pokrivali migranti iz območja nekdanje Jugoslavije, je zdaj drugače. V gospodarskih združenjih zadnja leta vse glasneje opozarjajo, da je balkanski kadrovski bazen prazen, zato jih vse več računa na azijsko delovno silo. A kdo bo poskrbel, da se bodo primerno integrirali v slovensko družbo?
'Zaposlovanje tujcev ureja pet med seboj neusklajenih ministrstev'
21. 05. 2023 10.20
Slovenija se sooča z izjemno resno kadrovsko težavo. Na Zavodu za zaposlovanje je prijavljenih rekordno malo oziroma 50.000 brezposelnih, delodajalci pa iščejo več kot 60.000 delavcev. Smo tik pred začetkom poletne turistične sezone, a pomanjkanje kadra lahko za podjetja pomeni tudi katastrofo. Brez tujih delavcev ne bomo zmogli izpeljati sezone, opozarjajo turistični delavci. Vlada je sicer še pravočasno sprejela nov zakon o tujcih, ki naj bi poenostavil pridobivanje delovnih dovoljenj. Pa jih res?