zapustila
Vojaška akcija v Kopru
06. 09. 2001 00.00
Iz začasnega logističnega oporišča ameriške vojske v Luki Koper je doslej v BiH poletelo petnajst od petintridesetih večnamenskih in oboroženih helikopterjev, ki so minulo soboto s tovorno ladjo pripluli v pristanišče.
Prekinjena operacija Nujna žetev
03. 09. 2001 00.00
Zveza Nato je zaradi zapletov v makedonskem parlamentu začasno prekinila akcijo Nujna žetev.
Makedonci postavili cestne zapore
04. 09. 2001 00.00
Makedonci, ki so jih iz njihovih domov pregnali albanski skrajneži, še vedno zapirajo ceste, ki ležijo ob mejnih prehodih z ZRJ. Za vozila Nata, Kfor-ja in OVSE so cestne zapore neprehodne.
ZDA in Izrael odšla iz Durbana
03. 09. 2001 00.00
ZDA in Izrael sta zapustila konferenco ZN proti rasizmu, potem ko delegacijam ni uspelo doseči soglasja glede izraelske politike do Palestincev.
Begunci gredo na Papuo
03. 09. 2001 00.00
Avstralska vojska je begunce z norveške tovorne ladje Tampa premestila na avstralsko vojaško transportno ladjo, ki jih bo prepeljala na Papuo Novo Gvinejo.
Kriza v koaliciji
03. 09. 2001 00.00
Odločitev premiera Drnovška, da bo posle ministra za promet in zveze Jakoba Presečnika iz SLS+SKD med njegovim okrevanjem prevzel minister za informacijsko družbo liberalni demokrat Pavle Gantar, je povzročila krizo sedanje koalicije.
Zmaga slovenskih košarkarjev
01. 09. 2001 00.00
Slovenija je v drugem nastopu na evropskem košarkarskem prvenstvu v Ankari premagala Turčijo z 71:57.
Nadškof se je poslovil od žene
30. 08. 2001 00.00
Rimokatoliški nadškof Emmanuel Milingo se je v sredo prvič po treh tednih v nekem hotelu v rimski četrti Prati srečal s južnokorejsko soprogo Mario Sung.
Mira zaključuje obisk
01. 07. 2001 00.00
Mira Marković je danes še tretjič in zadnjič pred odhodom iz Nizozemske v haaškem zaporu obiskala svojega soproga Slobodana Miloševića.
Razstrelili največjo slovensko raketo
15. 07. 2001 00.00
Modelarsko padalsko društvo Challenger je z vojaškega poligona Poček pri Postojni poskusilo izstreliti "največjo slovensko raketo ASTRO I", kar pa se ni posrečilo, saj je prišlo do eksplozije raketnih motorjev. Raketa ni zapustila vzletne rampe, preden bi se kakorkoli dvignila s tale jo je namreč razneslo. Iz rekorda tako ni bilo nič.
Se bo Plavšićeva branila s svobode?
09. 07. 2001 00.00
Nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić, ki se je januarja sama predala Mednarodnemu sodišču ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu, se bo morda lahko branila s svobode, zagotovila, da se bo odzivala na pozive sodišča, pa je haaškemu sodišču dala srbska vlada, je sporočil srbski minister za pravosodje Vladan Batić. Plavšićeva naj bi zapor v Scheveningenu zapustila že v nekaj dneh, nato pa naj bi odpotovala v Beograd, kjer bo počakala na začetek sojenja, je še napovedal Batić, ki je še zagotovil, da bo Beograd Plavšićevo ob morebitni zahtevi mednarodnega sodišča nemudoma poslal nazaj v Haag.
Samomor žene Helmuta Kohla
05. 07. 2001 00.00
Hannelore Kohl, soproga nekdanjega nemškega kanclerja Helmuta Kohla, ki so jo danes našli mrtvo v družinski hiši v nemškem Ludwigshafnu, je storila samomor, so sporočili iz Kohlovega urada v Berlinu. "Zaradi brezupnega zdravstvenega stanja se je odločila, da si bo sama vzela življenje," so zapisali v sporočilu. To naj bi Kohlova zapisala v poslovilnem sporočilu svojemu možu, dvema sinovoma in prijateljem. Kohlu so ob smrti soproge že izrekli sožalje nemški predsednik Johannes Rau, nemški kancler Gerhard Schroeder in nekdanji ruski predsednik Mihail Gorbačov.
Prvi Miloševićev nastop pred sodiščem
04. 07. 2001 00.00
Na prvi obravnavi pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije v Haagu je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević izjavil, da sodišča ne priznava. Po njegovem mnenju je nezakonito, saj ga ni ustanovila Generalna skupščina ZN, nezakonite pa so tudi obtožbe in zato tudi ne potrebuje pravnega zastopnika. Prvi dan zaslišanja so obravnavo po dvanajstih minutah preložili, saj se Milošević ni hotel izjasniti ali se počuti nedolžnega ali krivega.
V Salzburgu o dvostranskih odnosih
02. 07. 2001 00.00
Slovenija in Hrvaška prav v tem obdobju pospešeno rešujeta preostala odprta vprašanja. To sta na srečanju ob robu tridnevnega Evropskega gospodarskega foruma v Salzburgu ugotovila premier Janez Drnovšek in hrvaški predsednik Stipe Mesić. Po Drnovškovih besedah sta državi zelo daleč pri reševanju vprašanja meje, dogovor glede JE Krško pa je praktično že dosežen.
Drnovšek v Salzburgu
02. 07. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek, ki se v Salzburgu udeležuje tridnevnega Evropskega gospodarskega foruma, je imel danes več dvostranskih srečanj. Med drugim se je sestal s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem, s srbskim premierom Zoranom 195144inđićem, krajši pogovor pa je imel tudi s Clausom Schwabom, enim od ustanoviteljev in predsednikov Svetovnega gospodarskega foruma, ki prireja srečanje v Salzburgu.
Milošević telefoniral družini
30. 06. 2001 00.00
Nekaj ur zatem, ko je srbska vlada sprejela odločitev o izročitvi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je v petek v zgodnjih jutranjih urah že prispel v zapor sodišča v Scheveningenu. Potem ko je jugoslovansko ustavno sodišče v četrtek odločilo, da je treba zamrzniti izvajanje v soboto sprejetega odloka jugoslovanske vlade o sodelovanju s haaškim sodiščem, je srbska vlada sprejela odločitev, da bo s haaškim sodiščem sodelovala na podlagi statuta tega sodišča.
Odmevi na vrh v Sloveniji
18. 06. 2001 00.00
Ruski mediji so pozdravili prisrčen, pragmatičen ton, ki sta ga ubrala predsednika ZDA in Rusije, George Bush in Vladimir Putin, na srečanju v Sloveniji, obenem pa posvarili, da je srečanje naredilo malo za odpravo dolgotrajnih razlik. "Vrh je odprl možnost za izgradnjo pozitivnih odnosov na poslovni in konstruktivni osnovi, kjer ni prostora za ideološke razprtije," je povedal politični analitik Vjačeslav Nikonov. Obenem je opozoril, da sta se voditelja, čeprav sta se razumela, v javnosti izognila govoru o temah, ki ju ločujejo, kot je na primer ruski vojaški poseg v Čečeniji.
Nepalski kralj umrl
04. 06. 2001 00.00
Novoimenovani nepalski kralj Dipendra Bir Bikram, ki naj bi v petek zvečer z avtomatskim orožjem postrelil člane kraljevske družine, potem pa hudo ranil še sebe, je danes podlegel ranam. Princa Dipendro so takoj po smrti njegovega očeta kralja Birendre presenetljivo imenovali za novega kralja, njegovega strica princa Gyanendro pa za regenta. Slednji bo najverjetneje v kratkem proglašen za novega kralja. Dipendra je do smrti ležal v komi v vojaški bolnici v Katmanduju. Kljub včerajšnji izjavi princa Gyanendre, da naj bi bilo streljanje nesreča, je prišla novica, da so iz teles kralja Birendre in mlajšega brata princa Nirajana potegnili kar štirideset krogel. Po indijskih virih naj bi nesojena izbranka princa Dipendre Devyani Rana v strahu za njeno življenje že v soboto zapustila Katmandu in se vrnila v New Delhi. Njen oče Pashupati Rana je nekdanji zunanji in finančni minister Nepala in član nekoč močnega družinskega klana Rana, ki je dal več ministrskih predsednikov v Nepalu. Po tradiciji so se člani nepalske kraljevske družine, vključno s kraljem Birendro in njegovima dvema bratoma ženili s člani družine Rana, da bi zagotovili mir v Nepalu. Vendar naj bi bile sedaj prav indijske korenine družine Rana nezaželjene. Po virih iz iz kraljevske palače naj bi kraljica Aishwarya želela, da se njen sin Dipendra poroči z dekletom iz družine Gorakh Rana. Po drugih informacijah pa naj bi Dipendra pobil člane družine zaradi spora o bodoči ureditvi v državi. Leta 1990 je kralj Birendra prostovoljno predal vladanje parlamentu in uvedel parlamentarno demokracijo. Princa so sumili, da skuša v Nepalu ponovno uvesti absolutistično monarhijo.
Makedonsko-tajvanski zaplet
01. 06. 2001 00.00
Vodja tajvanske diplomacije Tien Hung Mao je danes prispel v Skopje, kjer naj bi se sestal z makedonskim premierom Ljubčem Georgievskim. Makedonska zunanja ministrica Ilinka Mitreva pa je poudarila, da Tien Hung Maa ne bo sprejela, tudi če si bo to želel. Mitreva je še poudarila, da bo prihodnji teden predstavila priprave na ponovno vzpostavitev diplomatskih odnosov med Makedonijo in Kitajsko in posledično prekinitev vseh diplomatskih stikov s Tajvanom.
Bush pozval k ustavitvi nasilja
23. 05. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je izraelskega premiera Ariela Šarona in palestinskega voditelja Jaserja Arafata v telefonskem pogovoru pozval k ustavitvi nasilja na Bližnjem vzhodu in uresničitvi priporočil poročila Mitchellove komisije. Kot so sporočili palestinski viri, je Arafat Busha v telefonskem pogovoru pozval, naj posreduje za ustavitev izraelskih napadov. Palestinci so izraelsko vojsko danes obtožili, da nadaljujejo vdore na območje Gaze, čeprav je Izrael včeraj enostransko razglasil prekinitev ognja. Po poročilih iz Gaze so izraelski tanki znova obstreljevali begunsko taborišče v Rafahu na jugu območja Gaze. Do hudega spopada, v katerem je bilo po palestinskim podatkih ranjenih pet oseb, je prišlo tudi na območju ob meji z Egiptom.
Granate padale na Popovo šapko
22. 05. 2001 00.00
Albanski skrajneži so v noči na torek obstreljevali turistično naselje Popova šapka. Oboroženi Albanci naj bi na naselje izstrelili osem granat. Hoteli in koče na Popovi šapki so zaprti že od februarja, ko so se na Šar planini začele dejavnosti albanskih skrajnežev.
Razočarana Julianna Margulies
01. 05. 2001 00.00
Kljub milijonom dolarjev, ki jih je ameriška televizija NBC ponudila igralki Julianni Margulies, ta ni želela ostati v ameriški nanizanki Urgenca. Kot je dejala igralka, je nanizanko po sedmih sezonah zapustila iz več razlogov. Nanizanka naj bi se spremenila v zgodbo o odpiranju in zapiranju vrat, ustvarjalci nadaljevanke pa niso več vedeli, kaj bi počeli s celotno ekipo. Marguliesovo je prav tako motilo, da je v ordinaciji vsaki dve minuti kaj razneslo. Na urgenco prideš po eksploziji in to zato da bi ti nudili pomoč, ne pa da bi te znova razneslo, je kritična igralka.
Usoda otrok še vedno neznana
16. 04. 2001 00.00
Usoda 250-ih otrok, ki so že tri tedne ujeti na ladji, ki kroži po Gvinejskem zalivu, še vedno ni znana. Za najemnike ladje je že bila izdana mednarodna tiralica, saj obstaja utemeljeni sum, da gre za otroke-sužnje, ki so jih trije osumljenci kupili za nekaj dolarjev od siromašnih staršev v Togu in Beninu.
Štirje vratarji nepremagani
06. 04. 2001 00.00
Washington Capitals, prvak jugovzhodne skupine v severnoameriški hokejski ligi NHL, je premagal Florido Panthers s 3:0. Vratar Olaf Kolzig je z 28 obrambami petič v sezoni ohranil svojo mrežo nedotaknjeno, z goli Steva Konowalchuka, Jeffa Halperna in Dainiusa Zubrsa pa so igralci iz ameriške prestolnice prekinili niz treh porazov. V zadnjih desetih tekmah so morali sicer kar osemkrat priznati premoč tekmecem.
Peking zahteva opravičilo
05. 04. 2001 00.00
Štiri dni po trčenju ameriškega vohunskega letala in kitajskega lovca so odnosi med državama še vedno napeti. Združene države so sicer izrazile obžalovanje zaradi smrti kitajskega pilota, vendar pa uradni Peking pa še vedno zahteva opravičilo za nesrečo.
Makedonska vojska okrepila enote
19. 03. 2001 00.00
Po nekajurnem jutranjem zatišju se boji na območju Tetova nadaljujejo, albanski skrajneži nenehno spreminjajo položaje in iz različnih smeri napadajo makedonske sile. Te so obrambo okrepile z močnimi vojaškimi enotami iz Skopja in drugih krajev. Makedonska vojska napada albanske položaje z minometi in topovi, v mesto pa je pripeljala tudi štiri tanke.
Karadžić in Mladić zapustila Srbijo
16. 03. 2001 00.00
Nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić in nekdanji načelnik general štaba vojske Republike srbske Ratko Mladić, ki sta obtožena vojnih zločinov, sta zapustila Srbijo, saj sta ugotovila, da jima nov režim v Beogradu ne bo nudil zaščite, se je izvedelo iz virov blizu vladajoči Demokratične opozicije Srbije (DOS). Minuli mesec so namreč aretirali Radeta Markovića, vodjo tajne policije nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, in še nekaj visokih uradnikov nekdanjega režima. Haaško sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji pa je na predlog novega odvetnika nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić, ki se je 10. januarja letos predala haaškemu sodišču, preložilo za danes načrtovano zaslišanje. Odvetnik Robert Pavić je sodišču pojasnil, da potrebuje več časa za uvajanje v primer in bo predlog za izpustitev Plavšićeve iz preiskovalnega zapora, o katerem naj bi razpravljali danes, vložil kasneje.
Na Hrvaškem za ustavne spremembe
15. 03. 2001 00.00
Hrvaški parlament je včeraj dosegel strinjanje s predlogom za spremembo ustave, ki omogoča razpustitev županijskega doma, v katerem ima večino opozicija, po tem, ko jim aprila preteče mandat. Zakonodajna predstavniška zbornica je glasovala v korist vladnega predloga, medtem ko je glavna opozicijska stranka HDZ protestno zapustila sejo. Za ustavne spremembe je glasovalo 92 zastopnikov vladajoče koalicije, proti pa so bili trije zastopniki HSP. Nacionalistična HDZ, ki jo je premagala šest-strankarska reformistična koalicija januarja lani, ima še vedno večino v 68-članskem županijskem domu, ki lahko zavlačuje s sprejemom zakona, vendar nima moči, da bi preprečil odredbe. Vladajoča koalicija trdi, da je županijski dom drag in nepotreben. Za ukinitev doma bo potrebna dvotretjinska večina v 151-članskem zastopniškem domu parlamenta. Po ocenah spremljevalcev dogajanja lahko zagotovijo ustrezno večino glasov le tako, da na svojo stran pritegnejo predstavnike manjšin in opozicijsko Stranko sredine.
Ana Pavlova se vrača v Rusijo
06. 03. 2001 00.00
Posmrtne ostanke legendarne predstavnice ruske baletne šole Ane Pavlove bodo 14. marca po več desetletjih vendarle pokopali v njeni domovini, in sicer na moskovskem pokopališču. Ana se je rodila leta 1881. Rusijo je zapustila leta 1914. Ustanovila je svojo baletno skupino in nastopala po vsem svetu. Blestela je v številnih vlogah, najbolj znana pa je njena interpretacija baleta Smrt laboda, ki ga je ustvaril francoski skladatelj in pianist Camille Saint-Saens. Ana je leta 1931 umrla v Londonu. Njena zadnja želja pa je bila, da bi jo pokopali v Rusiji.
Za več duševnega zdravja
27. 02. 2001 00.00
Ekspertna skupina Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za mentalno zdravje, ki je na obisku v Sloveniji, se je dopoldne mudila na ministrstvu za zdravstvo, popoldne pa bodo obiskali nevladno organizacijo Šent. Ekspertna skupina, ki je prispela 25. februarja, bo Slovenijo zapustila jutri, ministrstvu za zdravstvo pa bo pomagala pri pripravi programa, ki bo opredelil cilje in načrt dela na področju duševnega zdravja v naslednjih letih, je povedala vodja urada za sodelovanje s svetovno zdravstveno organizacijo Vesna Kerstin Petrič.