zaskrbljenost
Vrh Azijsko-pacifiškega foruma
15. 11. 2000 00.00
V brunejsko prestolnico, kjer se bo danes začel dvodnevni vrh predsednikov držav in vlad Azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje (APEC), so sinoči pripotovali ameriški, ruski in kitajski predsednik Bill Clinton, Vladimir Putin in Jiang Zemin.
OPEC ne bo povečal proizvodnje
12. 11. 2000 00.00
Naftni ministri članic Organizacije proizvajalk in izvoznic nafte (OPEC)
Težave Rusov z mamili
06. 11. 2000 00.00
Približno štirje milijoni Rusov je povezanih s svetom mamil, približno polovica med njimi pa mamila redno uživa, je razkril glavni ruski tožilec Vladimir Ustinov. Ustinov je ob tem izrazil zaskrbljenost zaradi razširjenosti prometa z mamili v Rusiji. Ruski obmejni organi so od začetka letošnjega leta zasegli skoraj 2,5 toni mamil, od tega so nedavno na meji s Tadžikistanom in Afganistanom zasegli približno 500 kilogramov heroina.
Ponovno podražitev bencina
02. 11. 2000 00.00
Danes opolnoči so se na podlagi modela oblikovanja cen bencinov ti podražili za skoraj devet tolarjev pri litru. To je letos že osma podražitev, ob tem pa rast cen na splošno prebija pričakovanja, kar pri ljudeh že vzbuja zaskrbljenost.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Na Bližnjem vzhodu spet vroče
28. 10. 2000 00.00
V južnem Jeruzalemu so ponoči izbruhnili pehotni spopadi v katerih je bilo več ljudi ranjenih. U četrti Efrat so razjarjeni Palestinci poizkušali požgati židovsko sinagogo vendar jim je vojska to preprečila. Na Zahodnem Bregu in v Gazi so se spopadi med izraelsko vojsko in palestinsko policijo nadaljevali tudi čez dan.
Začetek predvolilnega molka na Kosovu
27. 10. 2000 00.00
Pred sobotnimi lokalnimi volitvami je danes na Kosovu začel veljati predvolilni
Delegacija DPS jutri v Beogradu
26. 10. 2000 00.00
Visoka delegacija Demokratične stranke socialistov (DPS) črnogorskega predsednika Mila 195144ukanoviča bo jutri dopotovala v Beograd, kjer naj bi se sestala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico pred njegovim odhodom na enodnevni uradni obisk Moskvo, piše v četrtkovi številki beograjska Politika. Beograjski časnik Blic pa navaja, da bo jutri v Beograd na pogovore s Koštunico prispela delegacija vladajoče koalicije Za boljše življenje, v kateri bodo predstavnika DPS, premier Filip Vujanovič in predsednik skupščine Črne gore Svetozar Marović, ter predsednik Ljudske stranke (NS) Dragan Šoć. V črnogorski delegaciji torej ne bo predstavnika tretje koalicijske partnerke Socialdemokratske stranke Žarka Rakčevića. Beograjski časniki poročajo, da se bo danes v Podgorici sestal glavni odbor DPS, ki naj bi izrekel stališče stranke o vladnih izhodiščih glede prihodnjih odnosov Črne gore in Srbije. Predsedstvo DPS naj bi pred dnevi ocenilo, da bi morali novi odnosi med Črno goro in Srbijo temeljiti na oblikovanju dveh neodvisnih in suverenih držav, ki bi imele svoje predstavnike pri Združenih narodih in drugih mednarodnih organizacijah in ki bi šele potem stopile v zvezo dveh držav. Agencija Beta je poročala, da je neimenovani visoki funkcionar DPS potrdil, da njegova stranka vztraja pri ločenem sprejemu Črne gore v ZN. Po navedbah agencije Beta je črnogorski zunanji minister Branko Lukovac po pogovorih z vodjo slovaške diplomacije in posebnim odposlancem generalnega sekretarja ZN za Balkan Edvardom Kukanom ocenil, da bi bilo bolj primerno, če bi ZRJ počakala s prošnjo za sprejem v ZN in druge mednarodne organizacije, dokler ne bo znan izid pogajanj Črne gore in Srbije o "morebitni prihodnji skupnosti". Predsednik izvršilnega odbora DPS Miodrag Vuković je za novosadski tednik Bulevar povedal, da vladajoča koalicija Za boljše življenje pripravlja nov predlog za preoblikovanje odnosov med Črno goro in Srbijo in da bodo vladna izhodišča o teh vprašanjih spremenjena. Vuković, ki je tudi osebni svetovalec črnogorskega predsednika, je izrazil zaskrbljenost zaradi "velikega nerazumevanja za črnogorska stališča", ki prihaja iz "nove Srbije", in ki se po njegovem mnenju v bistvu ne razlikuje veliko od tistega iz časov Slobodana Miloševića. Zatrdil je še, da bodo referendum o prihodnjem državno-pravnem statusu Črne gore izvedli, ko bodo izpolnjeni pogoji, ki jih za to predvideva zakon. "Ime Jugoslavije je izrabljeno in ne ustreza odnosom Srbije in Črne gore. Skupnost se mora imenovati Skupnost Črne gore in Srbije ali obratno. Dogovoriti pa se je treba, ali bomo skupnost ali pa bomo živeli eni poleg drugih kot mednarodno priznani in suvereni državi", je še povedal Vuković.
Albrightova na zgodovinskem obisku
23. 10. 2000 00.00
Na zgodovinski dvodnevni obisk v Severno Korejo je kot prvi visoki uradnik Bele hiše prispela ameriška državna sekretarka Madeleine Albright. V Pjongjangu se je sešla s Severno korejskim
Rim zaskrbljen zaradi vala beguncev
22. 10. 2000 00.00
V Italiji se veča zaskrbljenost zaradi naraščajočega vala beguncev, ki prečkajo slovensko-italijansko mejo, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Po podatkih italijanskih oblasti vse več priseljencev, ki želijo v Italijo, prečka slabo varovano mejo s Slovenijo, da bi se s tem izognili nevarnemu prečkanju Jadranskega morja, ki ga močno nadzoruje obalna straža. Od petka so italijanske oblasti prijele 400 oseb, ki so ilegalno prišle v Italijo. Večinoma gre za Kurde s turškim državljanstvom in Iračane, ki želijo domnevno nadaljevati pot v Nemčijo.
Clinton pritisnil na Baraka in Arafata
20. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Clinton se je o neuspešnem uveljavljanju premirja sinoči po telefonu pogovarjal s palestinskim voditeljem Arafatom in izraelskim premierom Barakom. Izrazil je zaskrbljenost nad dejstvom, da se incidenti nadaljujejo in pritisnil na oba, da je potrebno napeti vse sile, da strani prevzamejo kontrolo. Clintonov poziv je rezultat včerajšnjih smrti enega Palestinca in enega židovskega naseljenca. Ubita sta bila v spopadu med civilisti, preden je posredovala vojska, ki je s helimkopterji evakuirala ranjene naseljence. Barak za spopad, do katerega je prišlo zunaj begunske naselbine pri mestu Nablus, krivi palestinsko vodstvo. Dodaja, da gre za namerno kršenje torkovega premirja, ki je bilo sklenjeno z energičnim posredovanjem Billa Clintona v egiptovskem Sharm el-Sheikhu. Barak je 
Slovenija podpira mirovna prizadevanja
18. 10. 2000 00.00
Ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da Slovenija pozdravlja rezultate bližnjevzhodnega vrha v egiptovskem Šarm el Šejku in upa, da bosta obe strani izpolnili obveznosti. Hkrati je v današnjem sporočilu za javnost izrazilo globoko obžalovanje in zaskrbljenost zaradi napetosti in spopadov med Izraelci in Palestinci, ki so v preteklih tednih terjali številne žrtve. Nadaljnje naraščanje napetosti ima lahko daljnosežne posledice za stabilnost celotne regije.
Koštunica pripravljen normalizirati odnose z ZDA
12. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je po današnjem srečanju s posebnim svetovalcem ameriškega predsednika Billa Clintona za Balkan Jimom O'Brienom v Beogradu izrazil pripravljenost za normalizacijo odnosov med ZRJ in ZDA. "V komunikaciji med državama je bila doslej nekakšna praznina, vendar upam, da jo bosta državi po današnjem srečanju uspeli zapolniti," je dodal Koštunica. Koštunica je še izrazil zaskrbljenost v zvezi z daytonskim sporazumom in resolucijo Združenih narodov o Kosovu. Pri tem ni pojasnil razlogov za svojo zaskrbljenost, ponovil pa je stališče, da Kosovo ostaja sestavni del Srbije. Dejal je še, da je Kosovo problem celega Balkana, Evrope in celega sveta. Odposlanec ameriškega predsednika je pogovore s Koštunico označil za "tople in odprte", ki so po njegovih besedah pripomogli k vzpostavitvi ugodnega ozračja v odnosih med ZDA in ZRJ. O'Brien je še dejal, da si ameriška stran v skladu z navodili predsednika Clintona in v dogovoru s kongresom prizadeva urediti "tehnična" vprašanja, ki bodo omogočila vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama. Koštunica pa je za oddajo italijanske televizije RAI, ki bo predvidoma na sporedu drevi, zatrdil, da bo spoštoval voljo Črnogorcev, četudi ne želijo biti več sestavni del jugoslovanske federacije. Obenem je ocenil, da bi lahko zaradi zgodovine, skupnih odnosov in sedanjih demokratičnih sprememb v Srbiji prevladala želja po skupni državi med Srbijo in Črno goro. Medtem je tiskovni predstavnik Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Thomas Dawson v Washingtonu dejal, da bi se lahko ZRJ pridružila IMF že v nekaj mesecih. Po besedah Dawsona se IMF o tem sicer še ni pogovarjal z jugoslovanskimi oblastmi, vendar pa pozdravlja njihovo namero o pridružitvi ZRJ k IMF, pa tudi drugim mednarodnim ustanovam.
Mirovna pogajanja se bodo nadaljevala
12. 10. 2000 00.00
Na pobudo generalnega sekretarja ZN Kofija Annana so Izrael in Palestinci včeraj podprli sklic t. i. varnostne konference. Po poročanju ameriške televizijske postaje CNN, bo do srečanja prišlo že danes.
SISPA kritično o sklepu vlade
06. 10. 2000 00.00
Združenje ponudnikov internet storitev Slovenije (SISPA), ki deluje v sklopu Gospodarske zbornice Slovenija (GZS), je v današnji izjavi za javnost izrazilo zaskrbljenost zaradi sklepa vlade zoper enega svojih članov, javnega zavoda Arnes, ki zagotavlja internet v raziskovalnem in akademskem okolju. Kot menijo na združenju, sklep vlade predstavlja grobo vmešavanje v delo in samostojnost omenjenega zavoda, prepričani pa so, da sme vlada vplivati na delo zavoda le pri izboru članov upravnega odbora.
Kitajska zaskrbljena ob dogodkih v ZRJ
06. 10. 2000 00.00
Uradni Peking je danes izrazil resno zaskrbljenost nad dogajanjem na Balkanu. Kitajske oblasti so tujino pozvale, naj se ne vmešavajo v notranje zadeve Jugoslavije, saj je ljudstvo popolnoma sposobno samo rešiti svoje probleme.
Dogovor o prenehanju spopadov
03. 10. 2000 00.00
V Nablusu na Zahodnem bregu je bil v spopadih z izraelskimi varnostnimi silami včeraj ubit še en mlad Palestinec, so sporočili viri iz bolnišnice. Tako se je število ubitih v zadnjih izraelsko-palestinskih spopadih povzpelo že na 49. Palestinski minister za sodelovanje Nabil Šat pa je danes pozval Evropsko unijo k sodelovanju v preiskovalni komisiji, ki naj bi ugotovila odgovorne za izbruh nasilja.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Barak in Arafat sprejela predlog ZDA
02. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je v telefonskem pogovoru izraelskemu premieru Ehudu Baraku in palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu predlagal preiskavo najnovejših spopadov na Bližnjem vzhodu. Po pogovorih sta Barak in Arafat predlog sprejela, je sporočil tiskovni predstavnik Bele hiše P. J. Crowley.
Bodo v ZRJ spoštovali voljo ljudstva?
01. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je izrazil strinjanje z nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem, da je potrebno priznati zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na nedeljskih predsedniških volitvah v ZRJ, je sporočila nemška vlada.
Peterle v Sarajevu
30. 09. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je včeraj v Sarajevu, v okviru delovnega obiska skupaj s predstavniki slovenskega gospodarstva, sestal z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Wolfgangom Petritschem. Petritsch je pohvalil prizadevanje Slovenije in Mednarodnega sklada za razminiranje in žrtve min (ITF), ki uspešno lobira za pridobivanje tujih sredstev za odstranjevanju protipehotnih min. Razminiranje je namreč eden izmed bistvenih dejavnikov pri vračanju beguncev. Peterle je sogovorniku obljubil, da bo Slovenija pomoč nudila še naprej, da bo posebno pozornost namenila gospodarskim stikom med državama in bo še naprej izobraževala kadre v državnih organih BiH. Minister Peterle se je srečal še s predsedujočim predsedstva BiH Alijem Izetbegovićem, ki je še posebej izpostavil težaven proces sprave med narodi in pri tem menil, da je potrebno zavrniti načelo kolektivne krivde.
Morski psi zasenčili olimpijske igre
26. 09. 2000 00.00
V Avstraliji sta za posledicami napadov morskih psov v 24 urah umrla dva človeka, kar je v tej državi vzbudilo zaskrbljenost in zasenčilo olimpijske igre. Napada sta se zgodila 300 kilometrov vzhodno od Adeleide, torej daleč stran od olimpijskega mesta Sydney. Pojavile so se celo domneve, da je oba napada zakrivil isti morski pes ljudožerec - tako kot v filmu Žrelo Stevena Spielberga.
Začetek srečanja članic G-7 v Pragi
23. 09. 2000 00.00
V češki prestolnici se je začelo srečanje finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank sedmih industrijsko najrazvitejših držav (G-7),
Trgovanje še naprej v znamenju slabe likvidnosti
21. 09. 2000 00.00
Trgovanje dne 20. 09. 2000 je minilo v znamenju slabe likvidnosti, ki smo jo na borzi v zadnjem času že navajeni. Indeks SBI 20 se je spremenil v pozitivno smer za 0,28% na 1.669,66 točke, indeks pooblaščenih investicijskih družb PIX pa je ostal nespremenjen na 1269,10 točke.
Nemci proti brezposelnosti starejših
18. 09. 2000 00.00
V Nemčiji bo ob koncu prihodnjega leta število brezposelnih manjše za 300.000, torej jih bo še 3,6 milijona, je za nek nemški radio dejal predsednik zveznega urada za delo Bernhard Jagoda. Ob tem je izrazil zaskrbljenost zaradi visoke stopnje brezposelnosti med starejšimi od 50 let, saj trenutno v Nemčiji išče delo 821.000 ljudi, starejših od 55 let.
Eksplozija bombe na sedežu Srednjeevropske pobude
16. 09. 2000 00.00
Pred poslopjem v ulici Genova v Trstu, kjer imata sedež Srednjeevropska pobuda, ustanova za trgovinsko izmenjavo s tujino, in Deželni komisariat za likvidacijo jusarskega (srenjskega) premoženja,je približno ob polnoči eksplodirala zažigalna bomba. Kot je poročal Radio Trst A, ostaja dogodek še zavit v preiskovalno tajnost, doslej pa ni še nihče prevzel odgovornosti za to dejanje.
Slovenija resen partner ZDA in OZN
16. 09. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je dan pred nastopom v generalni skupščini OZN dejal, da se je Slovenija v zadnjih šestih letih uveljavila kot dobrodošel partner ZDA in tudi drugih držav članic OZN. "Če rečem skromno, ugled Slovenije v svetu ni majhen," je dejal Peterle po povratku iz Washingtona, kjer se je včeraj srečal z republikanskim senatorjem iz Ohia Georgom Voinovichem in demokratskim kongresnikom Jamesom Oberstarjem iz Minnesote, kakor tudi s predsednikom ameriškega odbora za NATO Brucom Jacksonom. Peterle bo imel danes govor pred 55. Generalno skupščino ZN, v katerem bo med drugim izpostavil odločitev slovenske vlade, da poveča prispevke za mirovne operacije.
Zelena luč za prevzem VoiceStream Wireless
07. 09. 2000 00.00
Ameriški protimonopolni urad je dal zeleno luč nemškemu telekomunikacijskemu operaterju Deutsche Telekom za prevzem ameriškega ponudnika mobilne telefonije VoiceStream Wireless. S tem je največja evropska telekomunikacijska družba Deutsche Telekom korak bližje nastopu na severnoameriškem trgu, vendar morata prevzem, vreden 46 milijard ameriških dolarjev, dovoliti še Zvezna komisija za komunikacije in Odbor za tuje naložbe v Združenih državah Amerike. Deutsche Telekom si od prevzema mobilnega operaterja VoiceStream Wireless veliko obeta, saj se trg mobilne telefonije v ZDA nenehno širi. Vendar pa je načrtovani prevzem dobil politične razsežnosti, ko je 30 senatorjev v Washingtonu od Zvezne komisije za komunikacije zahtevalo, naj preuči, kako lahko prevzem telekomunikacijskih podjetij iz ZDA s strani kateregakoli tujega podjetja vpliva na državno varnost. Senator iz Južne Karoline Ernest Hollings pa je celo predlagal zakonodajo, ki bi prepovedovala tujim podjetjem, ki so v več kot 25-odstotni lasti svoje države, da bi prevzemala telekomunikacijske posle v ZDA. Na Deutsche Telekomu, ki je v 58-odstotni državni lasti, upajo, da se bo zaskrbljenost polegla ob dejstvu, da bi po prevzemu ameriškega mobilnega operaterja VoiceStream Wireless Nemčija bila le še 45-odstotni lastnik Deutsche Telekoma. Z združitvijo, ki so jo napovedali že julija, se morajo strinjati tudi delničarji mobilnega operaterja VoiceStream Wireless.
Vrh EU v Nici mora uspeti
07. 09. 2000 00.00
Italijanski zunanji minister Lamberto Dini in evropski komisar za širitev Guenter Verheugen sta se na današnjem srečanju v Rimu strinjala, da vrh EU v Nici v začetku decembra, na katerem naj bi unija dosegla dogovor o institucionalnih reformah, mora uspeti. "Da, prepričan sem. To bomo dosegli, ker to moramo doseči," je poudaril Verheugen, medtem ko je Dini dodal, da "si neuspeha ne moremo privoščiti". Kot je ponovil Verheugen, se je EU obvezala, da bo pripravljena na širitev do konca 2002, ob tem pa dodal, da mora vrh v Nici uspeti, "da ne bi razočarali držav kandidatk za vstop v EU". Glede slednjih je Verheugen potrdil, da pri njih ne prihaja do zastojev in da si je vsaka kandidatka postavila svoj cilj za vstop v EU. Nekatere države bodo pripravljene leta 2003, druge leto kasneje, medtem ko Romunija in Bolgarija načrtujeta vstop za leto 2005, je povedal Verheugen. Evropski komisar je še poudaril, da bodo vsako kandidatko ocenjevali individualno v skladu z napredkom, ki ga je naredila v procesu prilagajanja EU.
Verheugen zanikal očitke
05. 09. 2000 00.00
Na zahtevo predsednice Evropskega parlamenta Nicole Fontaine