zavarovanje!
Zobne paste, krtačke, nitke ‒ vemo, kako skrbeti za lep nasmeh?
02. 10. 2021 07.00
Le sedem od desetih odraslih si redno, torej vsaj dvakrat dnevno, čisti zobe, od tega osem od desetih žensk in le šest od desetih moških. To so podatki nacionalne raziskave o ustnem zdravju. Četrtina Slovencev si zobe umiva le enkrat dnevno. Sploh vemo, kako skrbeti za svoje zobe in katere pripomočke iz ogromne ponudbe uporabljati?
V Angliji botoks in polnjenje ustnic prepovedali za osebe mlajše od 18 let
01. 10. 2021 16.55
Glede na novo zakonodajo v Angliji osebe, mlajše od 18 let, ne morejo več dobiti injekcij botulinskega toksina, bolj znanega kot botoks, prav tako so zanje prepovedana dermalna polnila za ustnice. "Noben otrok ne potrebuje kozmetičnega botoksa ali polnil," je dejala poslanka Laura Trott, številni podporniki pa pozivajo, da zakonodaja še vedno ni dovolj stroga.
Zavarovalnice po sredinem neurju spodbujajo k prijavi škode na daljavo
01. 10. 2021 14.03
Hudo neurje z nalivi, ki je v sredo zajelo Ljubljano, je zalilo več kot 500 različnih objektov, pa tudi ceste, podvoze in parkirišča. V vodi je obtičalo več vozil, poplavilo je številne garaže. Zavarovalnice oškodovance pozivajo, naj, če se le da, škodo prijavijo na daljavo. Če za prijavo škode običajno velja tridnevni rok po njenem nastanku, zavarovalnica v primeru tovrstnih dogodkov upošteva tudi kasnejše prijave.
Ko dostop do zdravstvene oskrbe ni več pravica, ampak privilegij
01. 10. 2021 06.00
Slovenski zdravstveni sistem je unikaten, še najbolj se mu morda približa britanski. Tudi v Veliki Britaniji je pandemija pustila posledice, predvsem izjemno dolge čakalne vrste – na zdravljenje namreč čaka 5,3 milijona Britancev. Čakalne dobe so medtem bistveno krajše na Nizozemskem, kjer marsikateri državljan za zavarovanje sicer plača manj kot Slovenec. Na drugi strani pa so ZDA – edina država razvitega sveta, ki ne zagotavlja univerzalnega zdravstvenega varstva. Milijoni so brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja, vrstijo se bankroti obolelih, cene zdravil in zdravstvenih storitev pa so vrtoglave – višje kot v kateri koli drugi razviti državi.
20 ministrov, množica reform, šest predlogov 'ukinitve' dopolnilnega zavarovanja
30. 09. 2021 06.00
Slovensko javno zdravstvo je poskušalo rešiti že 14 vlad, 20 zdravstvenih ministrov. Zaradi naglega staranja slovenskega prebivalstva so strukturne reforme nujne, a popravki so bili do zdaj le minimalni. "Prepogosto le gasimo požare in zato ni možno izpeljati dolgoročnih sprememb," je kritičen dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab. Tekoči izdatki za zdravstvo so se lani z 8,5 odstotka, kolikor so znašali leta 2019, povečali na 10,1 odstotka BDP, a to predvsem na račun epidemije. Zdravstveni izdatki se sicer povečujejo, vendar pa še vedno ostajajo pod evropskim povprečjem. Približno 95 odstotkov odraslega prebivalstva ima ob obveznem sklenjeno tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga je neuspešno poskušalo ukiniti že šest vlad.
Inšpektorji opravili 31 nadzorov nad izvedbo hitrega testiranja, ugotovili eno nepravilnost
29. 09. 2021 16.49
Zdravstveni inšpektorat je doslej opravil 31 nadzorov nad izvajalci testiranja na okužbo z novim koronavirusom. Nepravilnosti so ugotovili v enem primeru, in sicer v vzgojno-izobraževalnem zavodu, v katerem je testiranje izvajala oseba, ki ni imela dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Izdali so ureditveno odločbo. Skupno pa so inšpektorji septembra opravili 7857 inšpekcijskih nadzorov izvajanja protikoronskih ukrepov. Izrečenih je bilo 63 prekrškovnih sankcij, 383 opozoril po Zakonu o prekrških in 227 upravnih ukrepov.
DZ sprejel dopolnitve pokojninskega zakona
29. 09. 2021 13.53
DZ je s 66 glasovi za in nobenim proti sprejel dopolnitve pokojninskega zakona, ki so jih predlagali v Levici. Obdobje prostovoljne vključitve v pokojninsko zavarovanje se bo v skladu z njimi tudi po 1. januarju 2013, ko je začela veljati zdajšnja pokojninska reforma z drugačnimi rešitvami, štelo v pokojninsko dobo brez dokupa.
Izbira specializacije odvisna od delovnih razmer, plače in ugleda
29. 09. 2021 06.00
Ocenjena vrednost šestletnega študija medicine na ljubljanski univerzi je 90.000 evrov, kar je daleč največ med vsemi študijskimi programi v Sloveniji. Visoki so tudi stroški specializacij. Država za specializanta iz družinske medicine, ki se za delo v lastni ambulanti usposablja štiri leta, letno odšteje nekaj več kot 40.400 evrov. Kljub visokim stroškom izobraževanja zdravnikov in velikemu interesu za študij medicine pa se na državni ravni še vedno soočamo s pomanjkanjem zdravnikov. Država se je problema lotila s povečanjem prostih mest na obeh medicinskih fakultetah, a je to le kratkoročno 'celjenje ran'.
Med čakanjem mu je zob razpadel
28. 09. 2021 20.31
December 2022 – to je odgovor na vprašanje, kdaj bi prišli na vrsto za prvi pregled pri enem od zobozdravnikov ljubljanskega zdravstvenega doma. Ponekod v Sloveniji se na protetiko čaka tudi 4 leta. Nedopustno dolge čakalne dobe so krivične do pacientov, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje, a do zobozdravstvenih storitev težko ali sploh ne pridejo, je kritičen eden od zobozdravnikov.
Dolge čakalne vrste, visoke cene samoplačniških storitev – še imamo javno zobozdravstvo?
28. 09. 2021 06.00
Več kot leto dni čakalne dobe za dodelitev osebnega zobozdravnika, še daljše čakalne vrste za zobozdravstvene storitve, dežurne ambulante pa so večkrat neodzivne. "Zgodi se tudi, da zaradi predolgih čakalnih dob pacient izgubi zob," pravijo zobozdravniki, številni pacienti pa so se zato, čeprav vsak mesec plačujejo prispevke za zdravstvene storitve, prisiljeni obrniti na zasebnike. Teh je, s koncesionarji, več kot zobozdravnikov v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Prihodki od prodaje so pri nekaterih v letu 2020 presegli dva milijona evrov. Ali sploh še imamo javno zobozdravstvo?
Varuh človekovih pravic pritiske na novinarje označil kot nedopustne
27. 09. 2021 19.38
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je letno poročilo Varuha za lansko leto predstavil tudi članom odbora DZ za kulturo. V poročilu je opozoril na kršitve pri vodenju postopkov za pridobitev statusa samozaposlenega v kulturi in pravice do plačila prispevkov za socialno varstvo. Pritiske na novinarje pa je označil kot nedopustne.
Za cepljenje skoraj 57 milijonov, Sloveniji tudi evropska sredstva za nakup testov
27. 09. 2021 16.39
Država je za cepljenje proti covidu-19 doslej namenila 56,97 milijona evrov, so pojasnili na Ministrstvu za zdravje. Od tega je šlo 39,79 milijona evrov za nabavo cepiv in 17,17 milijona za stroške izvedbe cepljenja. Medtem je evropska komisija 20 državam članicam EU dodelila nepovratna sredstva v skupni višini 95 milijonov evrov za nakup diagnostičnih testov za novi koronavirus, s čimer se bo olajšala izdaja digitalnih covidnih potrdil, zlasti tistim, ki se ne morejo cepiti. Med prejemnicami sredstev je tudi Slovenija.
Dobički koncesionarjev in 'posojanje' kadra iz javnih zavodov
27. 09. 2021 06.00
Za kardiološki pregled v povprečju čakamo sedem mesecev, v Splošni bolnišnici Murska Sobota več kot dve leti, pri zasebniku s koncesijo Medical center Rogaška pa čakalne vrste ni. Koncesionarji z delovanjem v javnem sistemu dobro služijo – lani so od ZZZS-ja prejeli 388 milijonov evrov iz naslova koncesije, kar je malenkost več kot leto prej. Koncesionarji in zasebniki brez koncesije si kader za delo v svojih ambulantah pogosto izposojajo v javnih zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Rekorderji po številu soglasij so dr. Ana Golež s trinajstimi soglasji, dr. Igor Vučajnk s sedmimi – oba sta iz celjske bolnišnice – ter dr. Boštjan Matos iz UKC Ljubljana in dr. Vlado Savanović iz UKC Maribor – oba imata šest soglasij.
Pazite se takšnih finančnih svetovalcev!
27. 09. 2021 00.15
Verjetno ste že imeli opravka s t.i. finančnim svetovalcem, ki vas je obiskal na domu in »popljuval« vaša sklenjena življenjska in naložbena zavarovanja ter sklenil svojo polico, češ, da ima on najboljše varčevanje ali zavarovanje za vas. V FINANČNI HIŠI opozarjajo, da se pazite samooklicanih finančnih svetovalcev, saj vam lahko naredijo več škode kot koristi.
Daljše čakalne dobe, nediagnosticirane bolezni, prestavljene operacije ...
25. 09. 2021 07.00
Kakšne so posledice epidemije za bolnike, za naše zdravstvo? Koliko med vami je takšnih, ki zaradi strahu pred okužbo, zaradi slabše dostopnosti do zdravnikov niste pravočasno prišli do diagnoze? Koliko je takšnih bolnikov, ki so jim zaradi epidemije prestavili operacije, diagnostične in kontrolne preglede? Zbrali smo podatke o čakalnih dobah in vrstah, v mariborskem UKC so zaradi epidemije covida-19 opravili kar 6000 operacij manj, kot bi jih sicer.
Ortodonti: štiri leta do prvega pregleda, visoke cene in skok na Hrvaško
24. 09. 2021 06.00
Za prvi pregled pri ortodontu je treba čakati tudi do štiri leta, razlogov pa je več: med drugim velik razkorak med potrebami in pravicami, ki jih financira ZZZS, ter število otrok, ki so prehitro in nekritično uvrščeni na seznam. ZZZS je v preteklih letih zagotovil financiranje dodatnih petih ortodontskih ambulant in dodatnega 2,3 milijona evrov, pa vendar se število obravnav otrok ni povečalo, čakalne dobe pa se niso skrajšale. Zdravljenje se mora začeti do 18. leta ali pa mora biti potreba po zdravljenju ugotovljena do 16. leta, sicer aparata ne krije ZZZS, cene samoplačniških storitev pa presegajo povprečno slovensko mesečno plačo. Marsikdo se zato odloči za zdravljenje na Hrvaškem – pa je to res ugodnejše?
Do leta 2024 bo moralo novega ginekologa iskati vsaj 172.000 žensk
23. 09. 2021 06.00
31-letna Alenka iz Ljubljane se je po nekaj letih življenja v tujini junija 2019 vrnila v Slovenijo. Uredila si je tako obvezno kot dodatno zdravstveno zavarovanje in se kmalu po vrnitvi lotila tudi iskanja osebnega ginekologa, kar pa se je izkazalo za misijo nemogoče. Po mesecu dni klicev in zavrnitev, češ da novih pacientk ne sprejemajo več, ob tem, da je nujno potrebovala ginekološki pregled, ji je preostalo le še to, da se samoplačniško obrne na ljubljansko Leonišče, kjer za vsak obisk plača približno 35 evrov.
Iščete družinskega zdravnika? V ZD Ljubljana ga ne boste našli
22. 09. 2021 06.00
Po ocenah ZZZS 130.000 zavarovanih oseb v Sloveniji nima izbranega osebnega zdravnika. V ZD Ljubljana so vse ambulante družinske medicine že zasedene, občani pa so primorani zdravnika iskati pri koncesionarjih ali v drugih mestih. Ljubljana sicer ni osamljen primer – s kadrovsko stisko se soočajo po vsej državi. V prihodnosti bomo zaradi hitrega staranja prebivalstva, porasta kroničnih bolezni in novega vala upokojitev potrebovali nove okrepitve, a zadostnega zanimanja za specializacijo iz družinske medicine zaradi slabih delovnih pogojev ni.
Na operacijo kolena je treba čakati povprečno več kot leto, v UKC Ljubljana celo tri
21. 09. 2021 06.00
Za operacijo krčnih žil, sive mrene in nevromišično elektrodiagnostiko čaka pri nas največ ljudi nad dopustno mejo. Najdlje je treba čakati v UKC Ljubljana, predvsem na ortopedski kliniki. Če potrebujete operacijo nožnega palca, prej kot v dveh letih ne boste operirani, v UKC Ljubljani se bo zavleklo na devet let. Medtem pa boste pri zasebniku, denimo Estetiki Fabjan, na vrsti takoj. In prav zaradi dolgih čakalnih vrst za preglede pri specialistih se marsikdo, ki si to lahko privošči, pa čeprav plačuje zavarovanje, odloči za samoplačniški obisk, da bi hitreje prišel do diagnoze.
Tretjina manj odkritega raka, naval na urgence, odpovedi pregledov in operacij, odhodi medicinskih sester
20. 09. 2021 06.00
Odpoved operacije zaradi pomanjkanja anesteziologov, ker so morali h covidnim bolnikom, slabo leto čakanja in prestavljanje terminov za specialistični pregled in ultrazvok, 14-dnevno nenehno, a neuspešno klicanje družinskega zdravnika, uvedba uradnih ur za pošiljanje elektronske pošte, za več mesecev prestavljen termin operacije, brez kontrolnega pregleda po posegu ... To so zgodbe naših sogovornikov, ki jih je epidemija potisnila ob rob. So zgovorna, če ne simptomatska posledica epidemije, ki jo je izkusil prenekateri bolnik, ki je potreboval zdravnika. Epilog pa: ob prostorski stiski in kroničnem pomanjkanju medicinskih sester še daljše čakalne dobe in pritisk na urgence. V Brežicah in Trbovljah imajo v urgentnih centrih kar 50 odstotkov več bolnikov.
Brazgotine koronakrize: Otroci so se počutili, kot da so staršem v finančno breme
18. 09. 2021 09.14
Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja virusa so otroci in mladostniki postali tisti, ki jih je koronakriza verjetno najbolj prizadela. Tako vzrok za duševne in socialne stiske osnovnošolcev ocenjujejo strokovnjaki. Učenci so izgubljali realen stik z družbo, po vrnitvi v šole sta jim veliko preglavic povzročala socializacija in ponovno navezovanje stikov s sošolci. Doma, med štirimi stenami, pa so slabi medsebojni odnosi v premnogih družinah prehajali v nasilje.
Avtomobilsko zavarovanje skleni kar preko spleta – kako?
17. 09. 2021 08.29
Sklenitev avtomobilskega zavarovanja je nujna, a je lahko preprosta in zanesljiva ne glede na to, ali želimo zavarovati svoje prvo vozilo ali obnoviti veljavno avtomobilsko zavarovanje. Ali veste, da WIZ avto zavarovanje enostavno sklenete kar online? Postopek za informativni izračun cene je zelo enostaven, v le nekaj korakih preko spletnega sklepalnika vpišete podatke svojega avtomobila in osebne podatke.
Počivalšek šmarskim podjetnikom predstavil načrt za okrevanje in odpornost
14. 09. 2021 06.41
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je v okviru vladnega obiska savinjske regije v Šmarju pri Jelšah predstavil načrt za okrevanje in odpornost. Kot je potem dejal v izjavi za medije, bo gospodarsko ministrstvo iz tega načrta, ki je težak 2,5 milijarde evrov, prejelo 427 milijonov evrov, denar pa bo šel za spodbujanje podjetništva.
Vlada bo za investicije v zdravstvo zagotovila 150 milijonov evrov
09. 09. 2021 17.18
Vlada je odločila o prerazporeditvah finančni sredstev v letošnjem državnem proračunu. Med drugim bodo tako več sredstev namenili za obvladovanje posledic covida-19 na različnih področjih, prav tako pa bo vlada za izvajanje investicij v slovenskem zdravstvo v obdobju 2021–2031 zagotovila 150 milijonov evrov.
Rehabilitacija pri dolgotrajnem covidu-19 bistveni del okrevanja
08. 09. 2021 12.21
Današnji svetovni dan fizioterapije poteka pod naslovom Rehabilitacija in dolgotrajni covid-19. Prebolevnikov, ki se soočajo s številnimi posledicami te bolezni, je vse več. Pri tem pa je fizioterapija pomemben del uspešnega okrevanja, pravijo strokovnjaki iz Združenja fizioterapevtov Slovenije.
Akcija gradbenih inšpektorjev: več kot 40 odstotkov pregledanih objektov nedovoljenih
06. 09. 2021 11.37
39 gradbenih inšpektorjev je v akciji preverjalo, ali imajo objekti v gradnji gradbeno dovoljenje. Opravili so 100 načrtovanih inšpekcijskih nadzorov in uvedli kar 143 postopkov. Med drugim so spisali štiri odločbe o prekršku z izrečeno globo v višini 27.000 evrov ter dva plačilna naloga z izrečeno globo v višini 2.500 evrov.
Koalicija želi s predlogom pokojninske novele odpraviti nekatere anomalije in krivice
03. 09. 2021 18.20
Koalicijski poslanci so sredi julija v parlamentarno proceduro vložili predlog pokojninske novele. Vodji poslanskih skupin NSi in SMC, Jožef Horvat in Gregor Perič, sta pojasnila, da želijo z novelo odpraviti nekatere anomalije, nelogičnosti in krivice. Ob tem pa sta spomnila, kaj so za upokojence naredili v letu in pol.
Če pogrešate osebo, jo policiji prijavite takoj: 'Da je treba čakati 24 ur, je mit'
03. 09. 2021 06.00
Vsak dan v Sloveniji izginejo do tri osebe. Toliko je na letni ravni prijav pogrešanih oseb, tretjina med njimi je mladostnikov ali otrok. In čeprav se večina zgodb konča srečno, je Slovenija z zgodovinsko dvodnevno mednarodno konferenco poskrbela, da so na mizi novi, poenoteni protokoli, ki bodo pomagali rešiti še več življenj. Zakaj dobesedno vsaka minuta šteje, je pojasnil vodja Mreže policijskih strokovnjakov za pogrešane osebe na ravni EU in vodja Oddelka za krvne in seksualne delikte v slovenski policiji Damjan Miklič.
Sindikati predlog dogovora o obnovitvi socialnega dialoga že poslali partnerjem v ESS
02. 09. 2021 16.31
Sindikati so skladno z dogovorom pri predsedniku države Borutu Pahorju socialnim partnerjem v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) danes posredovali predlog dogovora o obnovitvi socialnega dialoga, ki predvideva tudi usklajena dopolnila k predlogom zakonov, ki so že v parlamentarni obravnavi. Predlog bo najprej pretresala posebna pogajalska skupina.
Šolski koledar počitnic in praznikov ter nasveti za starše
31. 08. 2021 00.15
Poletne šolske počitnice se zaključujejo, pred vrati je prvi šolski dan. Poglejmo, kako bo v prihajajočem šolskem letu 2021/2022! Kdaj bodo krompirjeve, jesenske počitnice? Kako bo čez novo leto, kateri dnevi so dela prosti? WIZ zavarovanje je za vas pripravil enostaven pregled, ki vam bo olajšal načrtovanje aktivnosti z otroci. Ne pozabite pa urediti še nujnega šolskega nezgodnega zavarovanja, ki vam olajša dni, tedne, v primeru, če se otrok poškoduje.