zavese
Pristopnica EU: Madžarska
29. 04. 2004 00.00
Madžarska je prva med postkomunističnimi državami, ki je odprla vrata tujim vlagateljem in prva, ki je petnajsterico zaprosila za članstvo. Vendar pa se je od leta 1994 marsikaj spremenilo. Navdušenje za Evropo je splahnelo. Na Madžarskem tako niso redki tisti, ki pravijo, da so se med dvema slabima možnostima, za ali proti uniji, odločili za tisto, ki je manj slaba.
Kopalniške zavese vir okužb
19. 02. 2004 00.00
Ameriški mikrobiologi opozarjajo, da je treba pri čiščenju kopalne kadi, dobro očistiti tudi zavese, ker na njih prežijo številne bakterije.
Evropa vse bolj nestrpna?
17. 02. 2004 00.00
V nezavidljivem položaju se bodo po 1. maju znašli delavci iz držav, ki se bodo pridružile Evropski uniji. Večina držav Unije je namreč že omejila dostop do trga delovne sile in s tem pokazala, da vrata evropske blaginje vsaj še nekaj časa ne bodo na stežaj odprta.
Taja Albolena: Kaj je Feng Shui?
27. 01. 2004 00.00
V klepetalnici 24ur.com smo se o načelih Feng Shui pogovarjali z oblikovalko Tajo Alboleno.
Peterle: Nagrado delim z žrtvami komunizma
03. 12. 2003 00.00
V Sloveniji so se zvrstili odzivi na nagrado tednika European Voice, ki jo je prejel slovenski poslanec Peterle.
Estonci hočejo v Evropsko unijo
15. 09. 2003 00.00
Estonci so na referendumu podprli vstop v EU, saj je ZA glasovalo več kot dve tretjini volivcev. Estonija je osma med državami pristopnicami, ki je pripravila evropski referendum. Naslednji teden bodo o tem glasovali tudi v Latviji, Ciper pa se bo EU priključil brez referenduma.
Požar v begunskem centru v Avstraliji
29. 12. 2002 00.00
V najnovejšem avstralskem begunskem centru je bilo davi v podtaknjenem požaru ranjenih enajst ljudi, ki so jih zaradi vdihovanja dima prepeljali v bolnišnico. Nastalo škodo ocenjujejo na 2,25 milijona avstralskih dolarjev.
Muzej o železni zavesi
06. 09. 2002 00.00
Na jugu Češke bodo v kratkem odprli muzej, posvečen železni zavesi. Z njim želijo ohraniti spomin na čas, ko je bila Evropa razdeljena na dva dela.
Čiščenje morja
11. 07. 2002 00.00
Na območju Izole so s pomočjo posebnega ekološkega plovila začeli s čiščenjem sicer nenevarne sluzi kremenčastih alg.
Sestanek Vilniuške skupine
08. 03. 2002 00.00
Makedonski zunanji minister Slobodan Čašule je danes v Skopju odprl sestanek zunanjih ministrov Vilniuške skupine kandidatk za članstvo v zvezi Nato, med njimi je tudi šef slovenske diplomacije Rupel.
Rupel o nasprotnikih vstopa v Nato
04. 02. 2002 00.00
Zunanji minister Dimitrij Rupel se je na svoji spletni strani znova odzval na kritike o slovenskem vključevanju v Nato. Po njegovem mnenju želijo nasprotniki vstopa ustvariti negativno javno razpoloženje.
Interbrew
12. 01. 2002 00.00
V pivovarski vojni je ta teden pomembno bitko izbojeval belgijski koncern Interbrew. V Sloveniji nastopa kot zagovornik zakonitosti, Evropska komisija pa ga je večkrat obravnavala kot kršitelja. Povzročil je nov razkol v slovenski politiki, lahko pa bi celo zavrl naše vključevanje v EU.
Argentinska vlada ponudila odstop
29. 12. 2001 00.00
Več tisoč protestnikov je pred predsedniško palačo v Buenos Airesu demonstriralo proti vladnim ukrepom za reševanje gospodarske krize. Argentinska vlada je po nemirih predsedniku države Adolfu Rodriguezu Sai ponudila odstop.
Powell in Riceova o vrhu v Sloveniji
17. 06. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell in svetovalka za nacionalno varnost Condoleezza Rice sta tik pred odhodom letala Air Force One iz Slovenije menila, da je bilo sobotno vrhunsko srečanje predsednikov ZDA in Rusije, Georgea Busha in Vladimirja Putina, na Brdu pri Kranju ustrezen sklep Busheve enotedenske turneje po Evropi. "Mislim, da je bil odličen teden, in vesel sem, da se je končal na tako lep način tu, v Sloveniji. Pri tem se želim zahvaliti tudi slovenskemu vodstvu za njihovo gostoljubnost," je med drugim dejal Powell.
Slovenija v Natu leta 2002?
28. 05. 2001 00.00
"Ne morem si predstavljati, da bi tako pomembno zasedanje, kot je vrh zveze Nato, potekalo v Pragi, ne da bi zavezništvo povabilo novih članic in da med povabljenimi ne bi bilo Slovenije," je danes po pogovorih s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom na dvorcu v Lanah pri Pragi dejal češki predsednik Vaclav Havel. Havel je ob tem še izrazil trdno pričakovanje Češke, da bo Slovenija povabljena v Nato na vrhu zavezništva leta 2002.
Na mejah s Slovenijo ni železne zavese
23. 09. 2000 00.00
Pomočnik hrvaškega notranjega ministra za področje policije Vladimir Faber je v današnji izdaji zagrebškega Vjesnika odločno zanikal poročanje nekaterih hrvaških medijev, da slovenske obmejne oblasti od 1. septembra dalje na meji s Hrvaško izvajajo določila schengenskega sporazuma. Ob tem je poudaril, da za hrvaške državljane od 1. septembra ne veljajo nobeni posebni ukrepi in da v Slovenijo še vedno lahko vstopajo z osebnimi izkaznicami.
Reševanje iz podmornice zamuja zaradi slabega vremena
16. 08. 2000 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je sporočil, da se je popoldne začela evakuacija posadke iz potopljene ruske podmornice Kursk, poveljnik ruske mornarice Vladimir Kurojedov pa je sporočil, da se bo intenzivno reševanje 116 članov posadke začelo ob 22. uri po lokalnem času. Reševanje potopljene podmornice je bilo včeraj prestavljeno zaradi izredno slabega vremena. Mornarji naj bi s podmornice odšli v posebnih potapljaških oblekah in s kisikovimi bombami, nato naj bi nekaj časa preživeli v zvonu podobnih napravah in še nekaj deset ur v dekompresijskih komorah. Reševalna akcija naj bi po besedah tiskovnega predstavnika severnomorske flote Igorja Digala trajala šest do sedem ur, čeprav zaradi slabega vremena, slabe vidljivosti v morju okoli podmornice in močnih tokov ni mogoče natančno oceniti časa trajanja reševanja. Digalo je ob tem poudaril, da ne ve, kakšne so razmere na potopljeni podmornici. Kot je povedal strokovnjak za podmornice Igor Kudrin, bo reševalna akcija izredno težavna tudi zaradi dejstva, da podmornica leži na morskem dnu na boku pod kotom 60 stopinj. Kljub zapletom, ki lahko nastopijo pri reševanju morarjev, pa so ruske vojaške oblasti znova zavrnile ponujeno pomoč iz tujine.
Premiera igre Marjetka, str. 89
19. 04. 2000 12.57
Kot tretjo premiero v letošnji sezoni si bodo obiskovalci Gledališča Ptuj drevi lahko ogledali krstno uprizoritev dramskega besedila nemškega avtorja Lutza Huebnerja Marjetka, str. 89 v režiji Sama M. Strelca. V tokratni predstavi Marjetka, str. 89, ki so jo podnaslovili Igra za provinco in dva mestna igralca, bosta nastopila študentka tretjega letnika na oddelku za dramsko igro na ljubljanski Akademiji Mojca Funkl in slovenski javnosti dobro znani Gojmir Lešnjak - Gojc.
Avstrijska južna avtocesta končana po 40 letih
26. 11. 1999 16.25
Po več kot 40 letih gradbenih del so danes dokončali avstrijsko južno avtocesto (A 2) med Dunajem in italijansko mejo.
10. obletnica žametne revolucije
17. 11. 1999 15.57
Na Češkem in Slovaškem danes praznujejo deseto obletnico padca komunizma in prehoda v demokracijo. V Pragi so nekdanji politični voditelji in državljani polagali cvetje na spominsko ploščo na eni od glavnih ulic v češki prestolnici. Na tem mestu so varnostne sile komunističnega režima nekdanje Češkoslovaške nasilno zatrle študentske demonstracije. Po 18 dneh je odstopilo komunistično vodstvo. Tudi na Slovaškem, ki se je leta 1993 mirno ločila od Češke, danes potekajo številne spominske slovesnosti.
Vzhodnoevropske novosti na hamburškem festivalu
19. 08. 1999 09.48
Deset let po odpravi železne zavese so se na hamburškem festivalu Internationale Sommertheater Festival odločili, da se bodo letos osredotočili na gledališko dogajanje v Vzhodni Evropi. Povabili so skupine iz Bolgarije, Estonije, Romunije, Rusije, Češke, Madžarske in Slovenije.
Deseta obletnica začetka padca Berlinskega zidu
07. 08. 1999 19.35
Jutri bo minilo natanko deset let, odkar se je v Berlinu začela drama vzhodnonemških beguncev, ki je nekaj mesecev kasneje privedla do padca Berlinskega zidu. Osmega avgusta 1989 je namreč 130 vzhodnonemških državljanov zasedlo veleposlaništvo ZR Nemčije v Berlinu in zahtevalo, da jim dovolijo odpotovati na Zahod. Po pettedenski zasedbi veleposlaništva so se begunci vrnili na svoje domove, toda taktika pritiska je obrodila sadove, saj je 11. septembra Madžarska odprla mejo z Avstrijo in začel se je beg neskončnih kolon vzhodnih Nemcev na drugo stran železne zavese.
200 milijonov mark v sklad za žrtve nacizma
09. 08. 1998 09.42
Nemčija je pod pritiskom judovskih predstavnikov in ameriških odvetnikov, še posebej po padcu t.i. železne zavese, včeraj sporočila, da bo namenila 200 milijonov mark v sklad za žrtve nacizma, ki doslej niso prejele še nobene odškodnine, ker so po drugi svetovni vojni živele v komunističnih državah. Nekdanja zahodna Nemčija je sicer državam, ki so po drugi svetovni vojni sodile pod okrilje Sovjetske zveze, že izplačala 1,8 milijarde mark, vendar pa ni denar nikdar prišel v roke posameznikov, ki so trpeli v času nacizma. Po judovskih in nekaterih drugih ocenah naj bi bilo takšnih žrtev v vzhopdnoevropskih državah najmanj 45.000. Iz omenjenega sklada naj bi zdaj izplačali odškodnino 18.000 ljudem. Skupno je Nemčija za preživele žrtve nacističnega režima doslej namenila že več kot 100 milijard mark.