zavezanost
Konec zasedanja v Washingtonu
01. 05. 2001 00.00
S sestankom razvojnega odbora Svetovne banke (WB) se je v Washingtonu sinoči končalo redno spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in WB. Razvojni odbor, ki šteje 24 članov, se je v skupni izjavi po seji zavzel za večjo pomoč državam s srednjevisokimi dohodki, v katerih po besedah predsednika WB Jamesa Wolfensohna živi kar 80 odstotkov vsega revnega prebivalstva na svetu. Člani odbora so se strinjali o pomenu nadaljnje gospodarske rasti in zmanjševanja revščine, WB pa pozvali, da državam v razvoju pomaga pri dostopu na svetovna tržišča tudi s tem, da jim pomaga razviti domače zmogljivosti. Spomladanskega zasedanja obeh mednarodnih finančnih ustanov v Washingtonu sta se udeležila tudi slovenski finančni minister Tone Rop in guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari.
Sklenili spomladansko srečanje IMF in WB
30. 04. 2001 00.00
V Washingtonu se končuje spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (WB). Mednarodni finančni in monetarni odbor Mednarodnega denarnega sklada (IMFC) in razvojni odbor Svetovne banke sta v skupni izjavi ob koncu spomladanskih srečanjih izrazila zavezanost prizadevanjem za odpravo svetovne revščine oziroma pomoči najmanj razvitim državam.
Protokolu iz Kjota je nedotakljiv
09. 04. 2001 00.00
Evropska komisija izključuje kakršnokoli možnost vnovičnih pogajanj o protokolu iz Kjota, ki predvideva zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, je danes v Bruslju sporočil tiskovni predstavnik palače Breydel Jean-Christophe Filori. "Nova pogajanja o Kjotskem protokolu, podpisanem leta 1997, ki ga Washington zavrača, ne pridejo v poštev," je poudaril Filori, ki je tako zavrnil interpretacijo besedila, katerega avtorja sta bila predsednik Evropske komisije Romano Prodi in predsedujoči EU, švedski premier Goeran Perrson.
Podpora Makedoniji
05. 04. 2001 00.00
Obrambni ministri držav JV Evrope so se na izrednem razširjenem sestanku v Skopju v sklepni izjavi zavzeli za okrepitev sodelovanja med državami za dosego trajnega miru in gospodarske blaginje na območju. Potrdili so zavezanost spoštovanju suverenosti, ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti mednarodno priznanih meja ter ostro obsodili vse oblike nasilja, ki resno ogrožajo mir, varnost in stabilnost v JV Evropi. Ostro so obsodili tudi teroristične dejavnosti oboroženih albanskih skupin v Makedoniji, izrazili pa trdno podporo suverenosti Makedonije in nedotakljivosti njenih meja, prav tako pa tudi njenemu načinu reševanja krize. Ob tem so še poudarili pomen političnega reševanja sporov.
Optimistična napoved skupine G-7
18. 02. 2001 00.00
Po končani konferenci so predstavniki skupine sedmih industrijsko najbolj razvitih držav (G-7) v skupni izjavi izrazili optimizem: kljub gospodarskim težavam, s katerimi se srečujejo v ZDA in na Japonskem, izgledi za nadaljnjo gospodarsko rast v svetu ostajajo dobri. Osnovni dejavniki, ki ženejo gospodarsko rast, so v večini najpomembnejših razvitih državah zdravi, vendar pa bo verjetno gospodarska rast letos rahlo manjša, kot je bilo sprva pričakovano.
Kacin na Malti
20. 01. 2001 00.00
Na Malti se je danes končal dvodnevni sestanek ad hoc Odbora za sodelovanje in varnost v Sredozemlju (CSCM) Interparlamentarne unije (IPU), ki se ga je udeležil tudi predsednik odbora državnega zbora za zunanjo politiko in vodja slovenske nacionalne skupine IPU Jelko Kacin.
Kuba in Rusija o oživiti odnosov
15. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov kubanski gostitelj Fidel Castro sta med današnjim srečanjem v Havani izrazila željo po vnovični oživitvi odnosov med državama, in sicer na raven iz časa nekdanje Sovjetske zveze. Voditelja sta ob tem podpisala skupno izjavo, v kateri sta poudarila zavezanost načelom Združenih narodov, obsodila mednarodni terorizem in izrazila zadovoljstvo z ravnijo rusko-kubanskih političnih pogovorov. Predstavniki obeh strani so ob tem podpisali tudi več sporazumov o krepitvi sodelovanja.
Usklajeni sociala in zaposlovanje
06. 12. 2000 00.00
Slovenija in Evropska unija sta na ministrskem krogu pristopnih pogajanj v Bruslju končali usklajevanja o dodatnem poglavju unijinega pravnega reda. Z zaprtjem poglavja o socialni politiki in zaposlovanju se je število poglavij, o katerih na tej točki pogajanja niso več potrebna, povzpelo na štirinajst.
Usklajeno še eno poglavje
05. 12. 2000 00.00
Slovenija in Evropska unija sta na ministrskem krogu pristopnih pogajanj v Bruslju končali usklajevanja o dodatnem poglavju unijinega pravnega reda. Z zaprtjem poglavja o socialni politiki in zaposlovanju se je število poglavij, o katerih na tej točki pogajanja niso več potrebna, povzpelo na štirinajst.
Roberston zagotavlja ukrepanje KFOR
29. 11. 2000 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je danes v odgovor na pismi jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice glede nasilja v južni Srbiji zagotovil, da je zavezništvo zaradi nasilja prav tako zaskrbljeno, zato je KFOR s ciljem umirjanja napetosti že sprejel določene ukrepe, morebitne nadaljnje pa še preučuje. Kot je opozoril generalni sekretar, je nasilje nenazadnje tudi neposredna grožnja sami misiji KFOR.
ZRJ sprejeta v SEP
25. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je postala 17. članica Srednjeevropske pobude (SEP). V članstvo so jo danes v Budimpešti sprejeli predsedniki vlad držav članic SEP, ki so pozdravili demokratične spremembe v ZRJ. Obenem so se zavzeli za ureditev odnosov med Srbijo in Črno goro, pa tudi za dialog med Srbi in Albanci na Kosovu. Po spremembah na oblasti v Beogradu je ZRJ v dobrem mesecu tako postala članica še ene mednarodne organizacije, potem ko je bila sprejeta v Združene narode, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi in Jadransko-jonsko pobudo ter postala udeleženka Pakta stabilnosti za JV Evropo. Vrha SEP v Budimpešti sta se udeležila tudi jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Povabljen je bil sicer tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, vendar se vrha ni udeležil zaradi napetih razmer na Kosovu in jugu Srbije.
Krepitev sodelovanja med Rusijo in Mongolijo
14. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov mongolski kolega Natsagiin Bagabandi sta danes v mongolski prestolnici Ulan Bator podpisala skupno deklaracijo, v kateri sta potrdila zavezanost Rusije in Mongolije sporazumu o prijateljskih odnosih in sodelovanju med državama iz leta 1993. Dokument med drugim navaja, da se državi zavzemata za "izgradnjo večpolarnega sveta", da se ne bosta pridružili vojaško-političnim organizacijam, ki bodo usmerjeni proti eni od obeh držav, in da s tretjimi državami ne bosta podpisali sporazumov, ki bi ogrožali ozemeljsko celovitost druge države. Kot je na novinarski konferenci ocenil ruski predsednik, je treba rusko-mongolske odnose še okrepiti, čeprav državi na mednarodnem prizorišču učinkovito sodelujeta že dlje časa. Putin je izrazil tudi rusko podporo odločitvi Mongolije, da ne bo uporabljala jedrske energije. Po besedah predstavnika ruske delegacije Sergeja Prihodka se z mongolskimi predstavniki niso pogovarjali o odpisu mongolskega dolga Rusiji, vendar pa nameravata finančni ministrstvi obeh držav pospešili pogovore o tem vprašanju. Ruski in mongolski predstavniki so se med Putinovim zgodovinskim obiskom dogovorili še za okrepljeno sodelovanje na področju kmetijstva, metalurgije, pridelovanja hrane in na energetskem področju. Putin je tudi predlagal uvoz mesa iz Mongolije, kar bi pripomoglo k ureditvi razmer na prehrambenem tržišču v Rusiji.
Arafat zaprosil za posredovanje
10. 11. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je na včerajšnjem srečanju v Washingtonu pozval ameriškega predsednika Billa Clintona, naj se ZDA vključijo v čimprejšnje reševanja spora na Bližnjem vzhodu. Srečanje s Clintonom je Arafat ocenil kot "pozitivno in konstruktivno" in pojasnil, da sta s sogovornikom govorila o vseh vprašanjih, med drugim tudi o možnostih za napotitev "mednarodnih zaščitnih sil" za Palestince.
Naslov članka
13. 10. 2000 00.00
V organizaciji Sveta Evrope poteka v Strasbourgu od 11. do 13. oktobra evropska konferenca proti rasizmu z naslovom Vsi drugačni, vsi enakopravni - Od načela k praksi, na kateri sodeluje tudi slovenska delegacija pod vodstvom državnega sekretarja na ministrstvu za zunanje zadeve Zorka Pelikana.
Bajuk na srečanju z Robertsonom
19. 09. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk je po srečanju z generalnim sekretarjem zveze NATO Georgeom Robertsonom potrdil zavezanost Slovenije prizadevanjem za pridobitev članstva v zavezništvu in zagotovil, da priprave v državi intenzivno potekajo.
Odmevi na ukinitev sankcij proti Avstriji
13. 09. 2000 00.00
Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Richard Boucher je po odpravi sankcij Evropske unije proti Avstriji, ki so bile uvedene februarja zaradi vstopa svobodnjakov (FPOe) Jörga Haiderja v avstrijsko vlado, dejal, da politika ZDA do Avstrije ostaja nespremenjena.
Tudi Demokratska stranka podpira smrtno kazen
16. 08. 2000 00.00
Ameriška Demokratska stranka je drugi dan nacionalne konvencije v Los Angelesu posvetila predstavitvi in sprejemu strankine platforme, v kateri so navedene prednostne naloge stranke in njenega morebitnega predsednika do konca naslednjega štiriletnega volilnega obdobja. Medtem ko je večina vsebine platforme nesporna, pa je vključitev podpore smrtni kazni v besedilo vnesla nekaj tihega razdora med strankinim levim krilom in večinskim sredinskim delom. Platforma je sestavljena iz treh večjih tematskih sklopov z zvenečimi naslovi - Blaginja, Napredek in Mir. Izpostavljeni so dosežki administracije Billa Clintona in Ala Gora na Severnem Irskem, prizadevanja za mir na Bližnjem vzhodu in zadnji balkanski vojni v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu, kakor tudi zavezanost nadaljnji širitvi zveze NATO. V skladu s potrjenim zanimanjem Gora za probleme okolja je v platformo uvrščeno prizadevanje za ratifikacijo Kjotskega protokola o zmanjševanju emisije škodljivih plinov iz leta 1997, boj proti epidemijam, kot je aids, ter boj proti mamilom in organiziranemu kriminalu. Pozornost je posvečena tudi ameriški vojski, ki je, kot je razvidno iz platforme, najboljša na svetu, vendar je to prednost potrebno ohranjati z dobrimi plačami, urjenjem in izkoriščanjem tehnoloških prednosti.
Ukrepi EU proti Avstriji ostajajo
29. 06. 2000 16.55
Dvostranski ukrepi 14 držav Evropske unije proti Avstriji zaenkrat ostajajo v veljavi, je danes v Lizboni sporočil portugalski premier in predsedujoči EU Antonio Guterres in napovedal, da naj bi prdsednik Evropskega sodišča za človekove pravice imenoval tri osebe, ki bodo ''proučile zavezanost avstrijske vlade skupnim evropskim vrednotam, vključno s pravicami manjšin, beguncev in priseljencev''.
Kongres sprejel resolucijo o Sloveniji
28. 06. 2000 11.11
Ameriški kongres je soglasno sprejel resolucijo o Sloveniji, s katero ugotavlja, da bo sprejem Slovenije v polnopravno članstvo transatlantskih in evropskih ustanov pomemben korak k nerazdeljeni, celoviti in svobodni Evropi. Slovenija je z resolucijo dobila pohvalo zaradi partnerstva z ZDA in zvezo NATO. Resolucija je bila najprej soglasno sprejeta v senatu na pobudo republikanca Williama Rotha, nato pa dobila potrditev še v predstavniškem domu.
Clinton Rusiji ponudil sodelovanje
05. 06. 2000 18.24
Kljub ugodnemu delovnemu ozračju ameriškemu predsedniku Billu Clintonu in njegovemu ruskemu kolegu Vladimirju Putinu na prvem skupnem vrhunskem srečanju v Moskvi ni uspelo doseči prodora na področju pogovorov o protiraketni varnosti. Namesto tega sta predsednika podpisala skupno izjavo o strateški stabilnosti, ki predvideva poglobitev pogovorov za sprejem sporazuma o jedrskem razoroževanju START-III in zavezanost obeh držav k protiraketnemu sporazumu ABM, ki sta ga označila kot temeljni steber strateške stabilnosti. Predsednika sta se dogovorila tudi za nadaljnje pogovore o tem vprašanju.
Brez dogovora o raketah
05. 06. 2000 16.38
Kljub ugodnemu delovnemu ozračju ameriškemu predsedniku Billu Clintonu in njegovemu ruskemu kolegu Vladimirju Putinu na prvem skupnem vrhunskem srečanju v Moskvi ni uspelo doseči prodora na področju pogovorov o protiraketni varnosti. Namesto tega sta predsednika podpisala skupno izjavo o strateški stabilnosti, ki predvideva poglobitev pogovorov za sprejem sporazuma o jedrskem razoroževanju START-III in zavezanost obeh držav k protiraketnemu sporazumu ABM, ki sta ga označila kot ''temeljni steber strateške stabilnosti''. Predsednika sta se dogovorila tudi za ''nadaljnje pogovore'' o tem vprašanju.
Kandidatke za NATO sprejela skupno izjavo
19. 05. 2000 19.32
Zunanji ministri oz. njihovi namestniki iz vseh devetih držav kandidatk za članstvo v zavezništvu, med njimi v. d. slovenskega zunanjega ministra Dimitrij Rupel, so na današnji konferenci o zvezi NATO v Vilniusu sprejeli skupno izjavo, v kateri so izrazili solidarnost in zavezanost oblikovanju celovite in svobodne Evrope v zavezništvu, ki bo vključevalo evropske države, ZDA in Kanado, kot temelju stabilnosti in varnosti v 21. stoletju. Izrazili so tudi trdno prepričanje, da bo vključitev novih držav v NATO in EU omogočilo oblikovanje svobodne, nerazdeljene in uspešne Evrope, ter se zavezali, da bodo skupaj delovali za dosego tega cilja.
Jedrske velesile želijo jedrsko razorožitev
02. 05. 2000 17.36
Pet jedrskih velesil - ZDA, Rusija, Francija, Velika Britanija in Kitajska - je prvič v skupni izjavi izrazilo nedvoumno zavezanost popolni jedrski razorožitvi, vendar ne da bi določile datum uresničitve tega cilja.
Rupel sprejel Elmarja Broka
19. 04. 2000 21.05
V.d. ministra za zunanje zadeve Dimitrij Rupel je danes sprejel predsednika odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve, človekove pravice, skupno varnostno in obrambno politiko Elmarja Broka, ki se je udeležil 9. srečanja predsednice Evropskega parlamenta Nicole Fontaine s predsedniki parlamentov 13. držav, ki sodelujejo v procesu širitve EU.
Srečanje predsednikov držav kandidatk za EU
18. 04. 2000 21.48
Udeleženci srečanja predsednikov parlamentov držav kandidatk za Evropsko unijo s predsednico Evropskega parlamenta Nicole Fontaine so se na današnjem plenarnem zasedanju v Ljubljani zavzeli za ohranitev zagona procesa širitve EU na vseh ravneh. Predstavniki šesterice, ki je prva začela pogajanja za vstop v EU, so izrazili prepričanje, da bo medvladna konferenca o reformi institucij EU končana do konca letošnjega leta, tako da bi se pogajanja z najbolj pripravljenimi kandidatkami končala v prvi polovici leta 2001 in bi se širitev unije začela leta 2003. Obenem so se zavzeli, da bi državljani kandidatk za članstvo sodelovali na volitvah v Evropski parlament leta 2004.
CDU vodi ženska
10. 04. 2000 19.52
Nemška stranka krščanskih demokratov (CDU) je danes začela 13. kongres, na katerem so prvič za vodjo stranke izbrali žensko, dosedanjo generalno sekretarko Angelo Merkel. Zanjo je glasovalo 95.9 odstotkov delegatov.
Srečanje dosedanjih zunanjih ministrov
26. 03. 2000 17.00
Na današnji okrogli mizi z naslovom Mesto Slovenije v Evropi v organizaciji študentov Pravne fakultete v Ljubljani so vsi dosedanji zunanji ministri - Dimitrij Rupel, Boris Frlec, Davorin Kračun, Zoran Thaler in Lojze Peterle - skušali orisati pot, ki jo je Slovenija prehodila od osamosvajanja in ki jo še čaka pred vstopom v Evropsko unijo ter se dotaknili nekaterih težav, s katerimi se pri tem sooča. Kot enega ključnih problemov so omenili preveliko zaprtost Slovenije, še posebno na področju tujih vlaganj. Ministri se med drugim skušali pojasniti, kaj jim Evropa pomeni in izrazili nedvoumno podporo slovenski zavezanost priključitvi tako EU kot zvezi NATO.
SEP podpira pakt stabilnosti
25. 03. 2000 20.23
Predsedniki parlamentov držav članic Srednjeevropske pobude (SEP) so na popoldanskem delu srečanja v Varšavi izrazili podporo Paktu stabilnosti za Jugovzhodno Evropo. Več udeležencev je ob tem kritiziralo počasnost izvajanja projektov v okviru pakta in posvarilo pred prevelikimi pričakovanji. Predstavnika Slovenije, predsednika državnega zbora in državnega sveta Janez Podobnik in Tone Hrovat, pa sta na srečanju poudarila zavezanost Slovenije paktu stabilnosti.
Vojaške vaje zveze NATO na Kosovu
19. 03. 2000 20.28
Le nekaj dni pred prvo obletnico začetka vojaškega posredovanja zveze NATO v ZRJ zaradi kosovske krize so se danes na Kosovu začele obsežne vojaške vaje sil KFOR pod poveljstvom zavezništva. Na vajah z naslovom Dinamičen odziv 2000 sodeluje 2000 vojakov iz petih držav, trajale pa bodo do 10. aprila. Podpredsednik jugoslovanske vlade Nikola Šainović je ob tem izjavil, da pomenijo vaje dodaten pritisk na Beograd in ''poskus manipulacije KFOR''. Namen vaj je po navedbah zveze NATO potrditi sposobnost, zavezanost in odločenost, da na Kosovu zagotovi varno okolje za prebivalce in po potrebi okrepi obseg mirovnih enot v sestavi KFOR.
Minister Rupel na zvezi NATO
14. 03. 2000 08.32
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel bo danes obiskal sedež zveze NATO v Bruslju, kjer se bo sestal z generalnim sekretarjem zavezništva Georgeom Robertsonom. Gre predvsem za predstavitveni obisk, saj bo Rupel od imenovanja na položaj na začetku februarja tokrat prvič obiskal zavezništvo, sicer pa bo na pogovorih slovenska stran po pričakovanjih potrdila svojo zavezanost prizadevanjem za pridobitev članstva v Severnoatlantski zvezi.