zaveznice
Kdo podpira talibane?
17. 09. 2001 00.00
ZDA pred napadom na Afganistan poskušajo vzpostaviti močno koalicijo, s katero bi obkolili talibane in Osamo bin Ladna. Med afganistanskimi sosedami se trenutno lahko zanesejo le na Pakistan.
Selektivnost bo relativna
15. 09. 2001 00.00
O pripravah Združenih držav Amerike na povračilne akcije za torkov teroristični napad na New Yorku in Washington smo se pogovarjali z Janezom Janšo, bivšim obrambnim ministrom.
Nato pripravljen na obrambo
13. 09. 2001 00.00
Zveza Nato bo teroristični napad na ZDA obravnavala kot napad na celotno zavezništvo, če se bo izkazalo, da je bil napad organiziran iz tujine, je na izrednem zasedanju v Bruslju sklenil Severnoatlantski svet.
Končano zgodovinsko srečanje
17. 06. 2001 00.00
Vrhunsko srečanje ameriškega in ruskega predsednika, Georgea Busha in Vladimirja Putina, na Brdu pri Kranju je potekalo brez zapletov. Pred začetkom vrha so potekali ločeni dvostranski pogovori ameriškega in ruskega predsednika s slovenskima gostiteljema, predsednikom države Milanom Kučanom in premierom Janezom Drnovškom. Premier Drnovšek je s Putinom govoril predvsem o situaciji na jugovzhodu Evrope ter o trenutni situaciji v Makedoniji, Bush in Drnovšek pa sta govorila o vprašanju Nata in njegove širitve ter o vprašanju partnerstva med ZDA in Rusijo. Drnovšek je izrazil upanje, da bo srečanje začetek novega dialoga med voditeljema. Na tiskovni konferenci je slovenski premier spregovoril tudi o stališču Slovenije do protiraketnega stališča. Dejal je, da ZDA ne bodo odstopile od tega projekta, saj izhajajo iz predpostavke, da so tehnološko vodilna država na tem svetu, da se ščitijo pred množičnimi raketnimi napadi ter dodal, da se mu zdi bistveno, da ZDA v tem ne nastopajo enostransko, zato želijo v dialog vključiti tudi Evropo in Rusijo.
Odnosi Makedonije in Tajvana
13. 06. 2001 00.00
Tajvanu grozi, da bo izgubil ključno evropsko zaveznico, če bo Makedonija z njim zaradi normalizacije odnosov s Kitajsko pretrgala diplomatske vezi. Neki predstavnik makedonskega veleposlaništva v Taipeju je potrdil, da je predstavnik makedonske vlade Antonio Milošoski v izjavil, da želijo Makedonci prekiniti diplomatske stike s Tajvanom in jih vzpostaviti s Kitajsko, vendar pa naj o tem ne bi bila sprejeta še nobena odločitev. Predstavnica tajvanskega zunanjega ministrstva Katherine Chang je medtem dejala, da od makedonske vlade še niso prejeli nobene pisne izjave o tem vprašanju. Kot je še dodala, makedonska vlada po navedbah tajvanskih virov v Makedoniji v torek o zadevi ni dosegla nobenega dogovora.
Širitev Nata prihodnje leto
13. 06. 2001 00.00
Vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel je izrazil zadovoljstvo ob današnji napovedi držav članic zveze Nato, da nameravajo na vrhu v Pragi prihodnje leto odpreti vrata zavezništva za vstop novih članic. Kot je še dejal v izjavi iz Dublina, kjer se mudi na obisku, bo Slovenija po njegovem mnenju med povabljenimi državami, če bo izpolnila naloge, ki jih nalaga Akcijski načrt za članstvo v zavezništvu. Ruplu so irski sogovorniki zagotovili, da negativen izid referenduma, na katerem so Irci pred dnevi zavrnili ratifikacijo pogodbe iz Nice, ni uperjen proti širitvi Evropske unije in da bo Irska nadaljevala politiko aktivne podpore širitvi unije. Sicer so irski sogovorniki izrazili mnenje, da je Slovenija kvalificirana kandidatka za članstvo v EU, ki ga lahko doseže v okviru ciljev, ki si jih je zastavila, tako da bi lahko postala članica EU 1. januarja 2004 in že sodelovala na volitvah v Evropski parlament.
Vojno stanje v Makedoniji?
06. 06. 2001 00.00
Po nočnem uboju petih makedonskih vojakov je za dosego miru v Makedoniji po mnenju premiera Georgievskega potrebna uvedba vojnega stanja, ki pomeni vpoklic vseh vojaških obveznikov. Makedonski parlament utegne o tem odločati še nocoj.
Ministri Nato in EU zadovoljni
30. 05. 2001 00.00
Na skupnem srečanju zunanjih ministrov Severnoatlantske zveze in Evropske unije, prvem doslej, so zadovoljno ugotovili, da je bilo sodelovanje obeh Zvez v Makedoniji uspešno, da pa ga je treba nadgraditi še v teoriji. V skladu z dogovorom bo tako imela Evropska unija odslej prost dostop do vojaških kapacitet Nata, čeprav je temu sprva nasprotovala Turčija, članica Nata in že nekaj desetletij kandidatka za članstvo v Uniji.
Luksemburški tisk o Drnovškovem obisku
30. 05. 2001 00.00
Luksemburški tisk je ob včeraj končanem dvodnevnem uradnem obisku slovenskega premiera Janeza Drnovška veliko pozornosti posvetil Sloveniji, njenim dosežkom na poti v Evropsko unijo in vprašanju prehodnih obdobij pri prostem pretoku delovne sile po širitvi unije. Luksemburg je za Slovenijo zgled, izjavo slovenskega premiera povzemajo luksemburški časniki, ki Drnovška označujejo kot številko ena slovenske politike.
Bush in Mori o gospodarstvu
19. 03. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush bo danes v Beli hiši sprejel japonskega premiera Jošira Morija, ki je včeraj prispel na obisk v Washington. Bush in Mori se bosta pogovarjala predvsem o gospodarstvu in medsebojnih odnosih, za katere je Bush že med predsedniško kampanjo trdil, da jih je treba izboljšati. Ameriški predsednik se bo najverjetneje tudi uradno opravičil za nesrečno potopitev japonske ribiške ladje minuli mesec nedaleč od Havajev, pri čemer je umrlo devet potnikov in članov posadke.
Nova veleposlanika ZDA v ZN in Veliki Britaniji
07. 03. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je uradno nominiral upokojenega diplomata Johna Negroponteja na položaj veleposlanika ZDA v ZN. "John Negroponte bo med najpomembnejšimi člani zunanjepolitične ekipe v moji administraciji, pri čemer si bo prizadeval za uresničitev naše vizije ZN kot organizacije, ki se je sposobna soočati z izzivi 21. stoletja in obenem služiti interesom držav članic," je v izjavi zapisal Bush ter obenem obljubil, da bo njegova administracija pri izgradnji trdnih odnosov z ZN tesno sodelovala s kongresom. John Negroponte bo na položaju veleposlanika ZDA v ZN nasledil Richarda Holbrooka, ki se je sicer že pred časom umaknil s položaja.
Poziv za rešitev krize v Kongu
22. 01. 2001 00.00
Zimbabve, Angola in Namibija, zaveznice Demokratične republike Kongo, so včeraj na vrhu v angolski prestolnici Luanda pozvale k dialogu za dosego miru v tej državi. Angolski predsednik Jose Eduardo dos Santos je menil, da je dialog najbolj korektna pot za uresničitev mirovnih sporazumov iz Lusake, in dodal, da je uporaba sile v DR Kongo upravičena le v primeru obrambe. Poleg Dos Santosa, ki je menil, da sta smrt kongoškega predsednika Laurenta Kabile povzročili zarota varnostnih služb in pomanjkanje opreznosti, sta se vrha v Luandi udeležila tudi zimbabvejski in namibijski predsednik Robert Mugabe in Sam Nujoma. Predsedniki so v sklepni izjavi zagotovili, da bodo obdržali svoje sile v DR Kongo, dokler se v to z minerali bogato deželo ne povrne mir. Iz diplomatskih krogov se je tudi izvedelo, da naj bi se južnoafriške države srečale na vrhu v Mozambiku že to sredo. Prisostvovali naj bi tudi Uganda in Ruanda, ki podpirajo upornike, ki nasprotujejo vladi v Kinšasi.
Na obzorju nova zalivska vojna?
17. 09. 2000 00.00
Irak je danes znova obtožil Kuvajt, da na naftnih poljih ob meji med državama krade nafto, in sicer dnevno več kot 300.000 sodčkov nafte. Kuvajtski obrambni minister Salem al-Sabah je danes že opozoril Irak, da bo drago plačal morebitni novi poskus izvedbe "vojne norosti" proti Kuvajtu. Dodal je, da so sedanje razmere drugačne od tistih leta 1990 in da je Kuvajt uvedel ustrezne varnostne ukrepe.
Sprostitev sredstev za vojake na Kosovu
23. 06. 2000 08.48
Vodstvi senata in predstavniškega doma ameriškega kongresa sta sinoči dosegli dogovor o financiranju ameriške vojaške udeležbe na Kosovu, sprostitvi 12 milijard dolarjev sredstev za pomoč Kolumbiji v boju proti trgovini z mamili in pomoči prizadetim v naravnih nesrečah. Dogovor naj bi bil sprejet v največji meri zaradi pritiskov iz Pentagona, ki nujno potrebuje 1,5 milijarde dolarjev, kolikor je od skupne vsote namenjenih operaciji na Kosovu.
Kongres za umik vojakov s Kosova
18. 05. 2000 10.49
Predstavniški dom ameriškega kongresa je sinoči s precejšnjo večino (264:153) izglasoval amandma k predlogu zakona za financiranje obrambnih potreb ZDA, po katerem se bodo morale ameriške enote umakniti s Kosova, če predsednik do 1. aprila prihodnje leto ne bo poročal, da so zavezniške države iz zveze NATO poravnale svoje finančne obveznosti do obnove Kosova. Nekaj podobnega skuša spraviti skozi tudi senat, le da je v njegovi verziji vključena še zahteva po kongresni odobritvi nadaljevanja ameriške prisotnosti na Kosovu, rok pa je postavljen po 1. juliju 2000.
Senat brez odločitve o financiranju
17. 05. 2000 11.09
Ameriškemu senatu se sinoči ni uspelo dogovoriti o predlogu zakona, po katerem bi zagotovili denar za financiranje sodelovanja ameriških vojakov v mirovni operaciji na Kosovu.
Financiranje ameriških enot na Kosovu
16. 05. 2000 10.34
Predlog zakona o financiranju ameriških enot na Kosovu, ki ga je minuli teden odobril senatni odbor za proračun in ga poslal v senat, je sprožil oster odziv obrambnega ministra Williama Cohena in drugih, ki se ne strinjajo s pogojevanjem nadaljnje ameriške udeležbe v mirovni operaciji KFOR. O predlogu zakona bodo morebiti glasovali že v torek, Bela hiša pa upa, da bo nasprotnikom predloga zakona uspelo prepričati vsaj tretjino senatorjev, kar bi omogočilo predsednikovo grožnjo z vetom. Senatni odbor je namreč odobril predlog, po katerem lahko ameriški vojaki ostanejo na Kosovu le do 1. julija 2001, razen če jim kongres ne dovoli, da ostanejo dlje.
Do kdaj še KFOR?
10. 05. 2000 18.25
Odbor za proračun ameriškega senata je na včerajšnjem zasedanju postavil dva pogoja za uporabo proračunskega denarja za financiranje mednarodnih mirovnih enot na Kosovu KFOR, s čimer so pod vprašaj postavili nadaljnji obstoj operacije.
Kučan na obisku v Latviji
02. 03. 2000 20.14
V okviru uradnega obiska v baltski republiki Latviji se je predsednik Milan Kučan danes ločeno srečal s predsednikom latvijskega parlamenta Janisom Štraumejem in premierom Andrisom Škelejem. Sogovorniki so največ pozornosti namenili širitvi Evropske unije in prizadevanjim obeh držav za članstvo v zvezi NATO.
Rusi o doktrini jedrskega orožja
15. 01. 2000 09.23
Rusija ima pravico do uporabe jedrskega orožja, vendar le v primeru agresije na Rusijo in na njene zaveznice, ko so izrabljena že vsa zakonita sredstva za preprečitev agresije, je predvideno v novi nacionalni varnostni doktrini, ki bi lahko bila sprejeta že februarja. Po besedah namestnika poveljnika generalštaba ruske vojske Valerija Manilova bo o doktrini v naslednjih dneh razpravljal ruski svet za nacionalno varnost, nato pa naj bi jo potrdil ruski predsednik.
Začetek rednega zasedanja NATA
02. 12. 1999 15.01
Obrambni ministri zveze NATO so začeli redno polletno zasedanje. Osrednjo pozornost ministri devetnajsterice posvečajo mirovni operaciji sil KFOR na Kosovu, izvajanju misije sil SFOR v Bosni in Hercegovini, visoko na dnevnem redu pa so tudi načrti za izgradnjo evropske obrambne politike.
Nameren napad na kitajsko veleposlaništvo?
18. 10. 1999 21.45
Uradni Washington je danes odločno zanikal pisanje britanskega časnika Observer, ki trdi, da je bil napad na kitajsko veleposlaništvo med Natovo operacijo proti Jugoslaviji načrtovan. Kot piše Observer, naj bi šlo za skrbno načrtovano akcijo, saj naj bi bila v kitajskem veleposlaništvu tudi srbska vojska in od tam svojim enotam na terenu pošiljala sporočila.
Zmaga premiera Vajpayeeja
07. 10. 1999 14.02
Indijska ljudska stranka BJP premiera Atala Beharija Vajpayeeja je zmagala na parlamentarnih volitvah v Indiji. Po zadnjih podatkih bo dobila stranka BJP in njene politične zaveznice v parlamentu 292 od 545 sedežev, Kongresna stranka pa s svojimi zaveznicami 134 sedežev.
EU kriva za težave Margaret Thatcher
06. 10. 1999 19.47
Devet let po odhodu z Downing Streeta je nekdanja britanska premierka Margaret Thatcher danes vnovič obiskala konservativce na njihovem kongresu v Blackpoolu. V svojem nastopu je Evropski uniji pripisala odgovornost za vse težave, s katerimi se je srečala v življenju. Thatcherjeva, ki bo prihodnji teden praznovala 74. rojstni dan, je pojasnila, da je vse težave v njenem življenju povzročila evropska celina, pri reševanju teh težav pa so ji pomagale anglofonske zaveznice. ''Nihče v Evropi ne sega do kolen Veliki Britaniji, zato si mora ta zgraditi blestečo prihodnost z vsemi angleško govorečimi državami,'' je poudarila 'Železna lady'.
Vodenje WTO razdeljeno med Moorea in Panitchpakdia
22. 07. 1999 14.33
V Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) so le dosegli dogovor o tem, kdo naj bi v prihodnjih šestih letih vodil to mednarodno organizacijo. Vodenje naj bi si razdelila nekdanji predsednik novozelandske vlade Mike Moore in namestnik predsednika tajske vlade Supachai Panitchpakdi. Diplomati iz 134 držav članic so danes tudi uradno potrdili oba voditelja.
Deljeno mesto generalnega direktorja WTO
20. 07. 1999 12.55
Generalni svet Svetovne trgovinske organizacije (WTO) je na današnjem neformalnem srečanju v Ženevi sprejel odločitev, da si bosta mesto generalnega direktorja WTO delila Novozelandec Mike Moore in Tajec Supatchai Panitchpakdi. Odločitev naj bi uradno potrdili na plenarni seji konec tedna, s tem dogovorom pa naj bi se končala trimesečna kriza v organizaciji.
Husein: Irak se uspešno upira zahodnim državam
17. 07. 1999 17.01
Iraški predsednik Sadam Husein je danes v televizijskem pogovoru ob 31. obletnici prihoda arabske nacionalistične stranke Baas na oblast povedal, da se njegova država še vedno uspešno upira poskusom prevlade Amerike in njene zaveznice Izraela, da bi zavladala njegovi državi. V nagovoru pa se je izognil odnosom z Varnostnim svetom Združenih narodov ter inšpektorjem za nadzor orožja.
Protivladni protesti v Bangladešu
08. 07. 1999 19.17
Zaradi protivladnih protestov so bile danes v Bangladešu zaprte šole in podjetja, ohromljen pa je bil tudi promet.
Srbski tisk o Clintonovem obisku v Sloveniji
23. 06. 1999 16.30
V prvih slovenskih komentarjih obiska ameriškega predsednika v Sloveniji prevladujejo ocene, da Clinton Slovenije ni naključno uvrstil v svojo evropsko turnejo. ZDA in njene glavne zaveznice namreč menijo, da bo morala dati Slovenija v bližnji in daljni prihodnosti svoj prispevek politični in gospodarski stabilizaciji jugovzhodne Evrope, piše Politika pod naslovom Korenček za poslušnost. V nadaljevanju omenja, da so po mnenju nekaterih analitikov Clintonove pohvale Sloveniji spodbuda gostiteljici, naj na probleme jugovzhodne Evrope ne gleda iz oddaljenosti.
ZDA uvedle trgovinski embargo proti Srbiji, proti Črni gori ne
01. 05. 1999 20.53
Odlok o uvedbi trgovinskega embarga proti Srbiji, ki ga je danes podpisal ameriški predsednik Bill Clinton, predvideva prepoved izvoza in uvoza vsega blaga, vključno z naftnimi proizvodi, vsemi strateškimi proizvodi, programsko opremo, storitvami, prepoved vsega ostalega morebitnega izvoza ter zamrznitev vsega premoženja ZRJ v Združenih državah Amerike oz. pod nadzorom ameriških entitet. Iz embarga so izvzeta zdravila in hrana.