zavezniki
Okoljski vrh obdonavskih držav
29. 04. 2001 00.00
V Bukarešti se bo končal srednje in vzhodnoevropski vrh o okolju, ki se ga udeležuje 16 držav Srednje in Vzhodne Evrope. V okviru konference je predstavnik ZN za okolje povedal, da je zveza Nato med vojaškimi akcijami na Balkanu porabila devet ton osiromašenega urana, največ bomb pa so zavezniki odvrgli na Kosovo.
Bush in Mori za gospodarsko okrevanje
20. 03. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in japonski premier Joširo Mori sta po srečanju v Beli hiši v skupni izjavi za javnost potrdila trdne dvostranske odnose, pri čemer je po njunem mnenju ameriško-japonska zveza temelj miru in stabilnosti v azijsko-pacifiški regiji. Največ časa sta v pogovorih namenila gospodarskim temam, predvsem težavam, v katerem se je znašlo japonsko gospodarstvo, ter sodelovanju pri vzpodbujanju rasti v obeh državah in po svetu. Ameriški predsednik je japonskemu premieru tudi obljubil, da si bodo ZDA prizadevale za čimprejšnje sprejetje Japonske v stalno članstvo Varnostnega sveta ZN.
Siloviti spopadi v predmestju Tetova
16. 03. 2001 00.00
Spopadi v Makedoniji, ki grozijo z izbruhom nove vojne na Balkanu, ne pojenjajo že tretji dan. V predmestju Tetova so potekali spopadi med makedonskimi silami in albanskimi uporniki. Napeto je tudi v Kumanovu in Gostivarju. Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je izjavil, da zavezniki zaenkrat še ne bodo posredovali, saj jih makedonska vlada za to ni prosila.
Umik Američanov iz BiH ni presenečenje
16. 03. 2001 00.00
Ameriška televizija CBS je že včeraj poročala, da so ZDA izdelale načrt, po katerem bi za 80 odstotkov skrčile svoje vojaške sile v Bosni in Hercegovini, ki trenutno štejejo 4.400 vojakov. Glede 5.600 ameriških vojakov v silah KFOR na Kosovu pa naj za zdaj ne bi načrtovali sprememb. Bela hiša je sicer podvomila v točnost poročila CBS, vendar ga ni zanikala.
Umik enot ZDA iz Bosne in Hercegovine
15. 03. 2001 00.00
Ameriška televizija CBS je poročala, da so ZDA izdelale načrt, po katerem bi za 80 odstotkov skrčile svoje vojaške sile v Bosni in Hercegovini, ki trenutno štejejo 4.400 vojakov. V skladu s tem načrtom bodo ameriške enote opustile vsakodnevno patruljiranje, kar bo prevzela civilna policija, vojska pa naj bi posredovala le v primeru izbruha spopadov. Glede 5.600 ameriških vojakov v silah KFOR na Kosovu pa naj za zdaj ne bi načrtovali sprememb. Bela hiša je sicer podvomila v točnost poročila CBS, vendar ga ni zanikala.
Cheney o politiki do Iraka
05. 03. 2001 00.00
Ameriški podpredsednik Dick Cheney je v pogovoru za televizijo CNN dejal, da bo predsednik George Bush kmalu pojasnil politiko ZDA do Iraka. "V ne preveč oddaljeni prihodnosti bomo sposobni razjasniti kaj je to, kar upamo, da lahko dosežemo v zvezi z Irakom," je dejal Cheney in s tem posredno potrdil, da ZDA nimajo jasne politike do Iraka. Cheney je potožil, da je nova administracija od nekdanje ameriške vlade glede Iraka nasledila zmešnjavo.
Končan ministrski sestanek o okolju
04. 03. 2001 00.00
V Trstu se je končal ministrski sestanek o okolju, na katerem so delegacije osmih najmočnejših držav skušale oživiti razpravo o ukrepih za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida v ozračje. Opazovalci ocenjujejo zaključni dokument kot napredek, predvsem zaradi ameriške podpore tovrstnim prizadevanjem, za katera Clintonova administracija ni imela dovolj posluha. Prej nasprotno - ker bojda ni bilo dovolj znanstvenih dokazov o segrevanju zemlje zaradi človekove dejavnosti, Američani in njihovi zavezniki niso ratificirali Kiotskega protokola, ki nalaga zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida, in celo blokirali delo mednarodne konference o okolju v Haagu.
Bush in Blair potrdila posebne odnose
24. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in njegov gost, britanski premier Tony Blair, sta po prvem srečanju v Camp Davidu na novinarski konferenci potrdila posebne odnose, ki veljajo med njunima državama in obljubila, da bodo taki ostali še naprej, ne glede na ideološke razlike med voditeljema. Kljub vidnemu navdušenju, ki sta ga izžarevala oba, pa Bush od Blaira ni dobil jasnega zagotovila, da bo Velika Britanija podprla ameriški načrt protiraketne obrambe (NMD). Bush je med novinarsko konferenco tudi potrdil, da je dobil od Kitajske odgovor na prošnjo o pojasnilu svoje vpletenosti v Iraku. Po Bushevih besedah naj bi Kitajska zagotovila, da bo preverila poročila in "zadeve popravila".
Fischer na obisku v ZDA
21. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je kot prvega obiskovalca iz tujine po nastopu položaja v Washingtonu sprejel nemškega kolega Joschko Fischerja, s katerim sta govorila predvsem o vprašanjih, ki se tičejo transatlantskega zavezništva. Med temi so vprašanje ameriške protiraketne obrambe (NMD), sodelovanje na Balkanu in evropske enote za hitro posredovanje. Powell in Fischer sta se dotaknila tudi problema Iraka, ki je pretekli teden prestal bombardiranje ameriških in britanskih letal. Powell je glede ameriškega sodelovanja v mirovnih misijah na Balkanu in in NMD ponovno deloval pomirljivo in zagotovil, da ZDA ne bodo samovoljno ukrepale brez posvetovanja z zavezniki.
Solana in Robertson o ZDA in Evropi
06. 02. 2001 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je včeraj v Washingtonu pred srečanjem z novim ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom dejal, da ZDA ni mogoče odvrniti od gradnje protiraketnega ščita (NMD), čeprav imajo zavezniki in Rusija do tega načrta pomisleke. Po besedah Solane imajo ZDA pravico postaviti ščit, sporazum o protiraketni obrambi (ABM), ki so ga ZDA sklenile z Rusijo leta 1972, pa "ni biblija, ker svet ni več bipolaren". Solana je opozoril, da bodo morale ZDA ob uresničitvi načrta o gradnji NMD ohraniti nadzor nad svojim oboroževanjem. Generalni sekretar zveze NATO George Robertson pa je včeraj v Bruslju izjavil, da bi morala Evropa sprejeti ameriški protiraketni ščit kot neizogibno dejstvo. Po njegovih besedah si ljudje ne želijo spora med ZDA in Evropo zaradi NMD.
Kabila o možnostih za mir v DR Kongo
02. 02. 2001 00.00
Novi predsednik DR Kongo Joseph Kabila se je včeraj v Washingtonu nepričakovano sestal z ruandskim kolegom Paulom Kagamejem, s katerim sta se pogovarjala o možnostih za konec državljanske vojne v DR Kongo. Kabila se je o mirovnem procesu v svoji državi pogovarjal tudi z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom.
Spomin na holokavst
27. 01. 2001 00.00
Danes mineva 56 let, odkar so zavezniki osvobodili zloglasno koncentracijsko taborišče Auschwitz. Okoli tisoč nekdanjih zapornikov in njihovih sorodnikov se je ob obletnici zbralo v taborišču smrti, kjer je med drugo svetovno vojno umrlo dva milijona taboriščnikov. Žrtvam holokavsta so se s mirnimi demonstracijami proti nacizmu poklonili tudi v Berlinu.
Parlament potrdil Kabilo
25. 01. 2001 00.00
Prehodni parlament v Demokratični republiki Kongo je v atentatu ubitega predsednika Laurenta Kabilo sinoči razglasil za narodnega junaka. Parlament v Kinšasi je pred tem soglasno potrdil njegovega sina, Josepha Kabilo, za novega predsednika DR Kongo.
Himmler izdal Hitlerja?
24. 01. 2001 00.00
Po dokumentarcu britanske televizije BBC sodeč, je poveljnik nemških SS enot Heinrich Himmler izdal svojega "führerja" Adolfa Hitlerja že skoraj leto dni pred koncem druge svetovne vojne, ko je z zavezniškimi silami skušal skleniti mirovni sporazum.
Senatna zaslišanja prestalo pet kandidatov
18. 01. 2001 00.00
Ameriški senatorji so imeli v sredo polne roke dela z zasliševanjem ministrskih kandidatov nove administracije Georga Busha mlajšega. Poleg Johna Ashcrofta, ki je moral že drugič pred pravosodni odbor, so zaslišanje opravili Colin Powell v odboru za mednarodne odnose, kandidat za stanovanjskega ministra Mel Martinez, kandidat za finančnega ministra Paul O'Neill ter kandidatka za vodjo Agencije za zaščito okolja (EPA) Christie Todd Whitman. Razen pri Ashcroftu so zaslišanja potekala brez posebnih težav.
Husein govori o zmagi
17. 01. 2001 00.00
Iraški predsednik Sadam Husein je ob današnji deseti obletnici začetka zalivske vojne dejal, da so "Iračani premagali svoje sovražnike, v naslednjih etapah pa bodo z božjo pomočjo dokončno zmagali". V Bagdadu so sicer danes potekale demonstracije, na katerih so sežigali ameriške in britanske zastave, udeležili pa so se jih tudi nekateri Američani, ki se zavzemajo za odpravo sankcij ZN proti Iraku.
Bush umirja predvolilne napovedi
15. 01. 2001 00.00
Novoizvoljeni ameriški predsednik George Bush, ki bo 20. januarja prisegel kot 43. predsednik ZDA, je v intervjuju za časopis New York Times skušal malce popraviti vtis, ki je nastal zaradi predvolilnih izjav o umiku ameriških enot z Balkana. Bush je dejal, da se posvetuje z zavezniškimi državami, in zanikal trditve nekaterih, da namerava kar tako umakniti ameriške sile. "Seveda bom zaveznikom dal vedeti, da bi morali od ZDA prevzeti vlogo mirovnih sil. In zavezniki to vedo," je dejal Bush. Na vprašanje, ali ima v mislih že tudi roke za umik vojakov, je Bush dejal, da o rokih še ne razmišlja. "Mislim, da ni pošteno postavljati rokov. Spoštoval bom dogovore, ki sta jih sprejela predsednik in naša država. In imamo dogovor o naši prisotnosti na Balkanu, zato bo za umik potrebno več časa, kar razumem," je dejal Bush, ki je v nadaljevanju odgovarjal še na nekatera zunanjepolitična vprašanja s katerimi se bo moral ukvarjati kot predsednik.
Fischer jutri v Sloveniji
06. 12. 2000 00.00
Predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer bo jutri prispel na tradicionalni zasebni delovni pogovor s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom. Iz urada predsednika Kučana so sporočili, da naj bi sogovornika v Ljubljani izmenjala poglede na aktualna dogajanja v obeh državah ter dvostransko in multilateralno sodelovanje. Po pogovorih, ki bodo pozno popoldne, je v Vili Podrožnik predvidena izjava za javnost. Fischer prihaja na obisk v Slovenijo prav v času, ko so se v avstrijski javnosti ponovno pojavile že večkrat slišane zahteve, da bi vstop Slovenije v Evropsko unijo pogojili z odpravo Avnojskih sklepov.
Tuje agencije o ustanovnem zasedanju državnega zbora
27. 10. 2000 00.00
Tuje tiskovne agencije so danes poročale, da se je državni zbor po parlamentarnih volitvah 15. oktobra danes sestal na ustanovnem zasedanju. Na volitvah so večino glasov volivcev prejeli politični zavezniki nekdanjega dolgoletnega predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška. 90-člansko zakonodajno telo ni izvolilo novega predsednika DZ, ker čaka na izid Drnovškovih pogovorov o novi vladajoči koaliciji. DZ bo dotlej vodil najstarejši poslanec Jože Bernik, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
Fosterjeva pripravlja film o Riefenstahlovi
09. 10. 2000 00.00
Ameriška igralka, oskarjevka Jodie Foster v Hollywoodu zadnje čase dviga veliko prahu, saj namerava posneti film o ženski, ki je bila Hitlerjeva najljubša režiserka. Judovska skupnost v Los Angelesu je zgrožena nad dejstvom, da želi Fosterjeva ovekovečiti Nemko Leni Riefenstahl, ki je svojimi filmi podpirala Hitlerjeve nacistične ideje in holokavst. Riefenstahlova naj bi bila sicer pri svojih 97 letih edina še živeča oseba iz tako imenovanega Hitlerjevega ožjega kroga. Kot fotografinja in režiserka je bila na vrhuncu slave v poznih dvajsetih in v tridesetih letih. Za Hitlerja je posnela številne propagandne filme o tretjem rajhu, njen najbolj znan film pa je Olimpija, ki ga je posnela med olimpijskimi igrami v Berlinu leta 1936. Zavezniki so jo po koncu vojne zaradi simpatiziranja z nacizmom obsodili na tri leta zapora in ji prepovedali snemanje filmov. Film o Riefenstahlovi namerava Jodie Foster producirati in v njem tudi igrati glavno vlogo. Sedemindevetdesetletna nemška filmska režiserka upa, da ji bo načrtovani film povrnil spoštovanje Hollywooda. Njena filma Olimpija in Triumf volje (1934) veljata za najbolj pomembna med filmi, ki so bili posneti v času nacizma v Nemčiji. V intervjuju za londonski Daily Express se Riefenstahlova spominja svojega zadnjega obiska v Hollywoodu, leta 1938: "Kar naprej so me spraševali, ali sem imela razmerje s Hitlerjem. Čeprav sem samo posnela dokumetarec o njem. 
Kučan na sejmu v Gornji Radgoni
26. 08. 2000 00.00
Po ogledu kmetijsko-živilskega sejma je predsednik Kučan v Gornji Radgoni pripravil novinarsko konferenco, na kateri je spregovoril o sejmu in slovenskem kmetijstvu, odgovarjal pa tudi na vprašanja o Avnojskih sklepih in odnosih s Hrvaško. Radgonski sejem vidi predvsem v funkciji informacijsko-izobraževalnega središča, ki omogoča izmenjavo znanj, ki jih sodobna poljedelska in predelovalna stroka ima in ki lahko koristi slovenskemu kmetijstvu, da bi lažje zmoglo skok v prostor Evropske unije. Prepričan je, da bo slovensko kmetijstvo sposobno zdržati konkurenco v EU, vprašanje pa je, če je državna politika, in to ne samo kmetijska, dovolj pripravljena na to visoko postavljeno zahtevo.
Kučanovo pismo Bajuku
25. 08. 2000 00.00
Iz urada predsednika republike so sporočili, da je predsednik republike Milan Kučan danes pisno zaprosil predsednika vlade Andreja Bajuka za stališča vlade do pomena Avnoja in njegovih odločitev za slovensko državnost. Sicer ne samo zaradi zahtev po pogojevanju vstopa Slovenije v EU z ukinitvijo teh sklepov. Po prepričanju predsednika Kučana predstavljajo sklepi Avnoja, vključno s sklepom o priključitvi Slovenskega Primorja k Sloveniji, temelj in kontinuiteto slovenske državnosti, so sestavni del celote odločitev takrat ustanovljene jugoslovanske države ter državotvornega statusa Slovenije v njej in so hkrati tudi temelj za pravico do nasledstva po razpadli jugoslovanski federaciji.
Zbiranje podpisov za novo stranko
28. 07. 2000 15.48
Politični boj na desnici za glasove volivcev se nadaljuje. Svet SLS + SKD - Slovenska ljudsk stranka je včeraj sklenil ponovno povabiti guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja, da se jim pridruži. Bajuk, Peterle in njuni somišljeniki pa so že pričeli zbirati podpise za ustanovitev nove krščanskodemokratske stranke.
ZLSD pripravljena na izzive sprememb
21. 01. 2000 18.53
Predsednik ZLSD Borut Pahor je na novinarski konferenci poudaril, da je ZLSD pripravljena na izzive sprememb, pred katerimi smo. Glede na to, da smo v tem tednu bili priče formalnejšemu povezovanju na desnosredinskem polu slovenske politike, pa je dejal, da si ZLSD želi s partnerji oz. zavezniki predstavljati alternativo temu povezovanju. Za končne odločitve o zavezništvih je po Pahorju še dovolj časa. Zdi pa se, da se bodo o tem odločali zgodaj pomladi. V zvezi z zadnjo odločitvijo izvršnega odbora LDS o podpori večinskemu sistemu je prvak ZLSD med drugim dejal, da tega sistema njegova stranka ne bo podprla iz že znanih razlogov.
Kučan izročil odlikovanji
22. 12. 1999 15.57
Predsednik države Milan Kučan je danes z Zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije odlikoval Maistrove borce za častna domoljubna dejanja v boju za severno mejo, s katerimi so ob koncu prve svetovne vojne soustvarjali pomembne temelje slovenske suverenosti. Za zasluge v boju proti nacifašizmu pa je s častnim znakom svobode Republike Slovenije odlikoval slovenske rodoljube, ki so jih angleški zavezniki kot padalce poslali na ozemlje Slovenije, kjer so se borili za novo Evropo svobodnih narodov. Predsednik Milan Kučan je v nagovoru poudaril, da se želijo na današnji slovesnosti v imenu slovenske države simbolno zahvaliti in oddolžiti dvema skupinama srčnih ljudi, slovenskih vojakov in rodoljubov, katerim gre zasluga, da Slovenija ni ostala brez velikih delov Štajerske in dela Koroške, na drugi strani države pa brez Primorske. Slovenska državnost sploh ne bi bila mogoča, če bi ostali brez tako velikih delov našega narodnostnega in dosedanjega državnega ozemlja, je poudaril predsednik države.
Danes začetek indijskih parlamentarnih volitev
05. 09. 1999 08.20
V Indiji se bodo danes v 146 okrožjih začele parlamentarne volitve, na katerih bodo približno 160 volilnih upravičencev izvolilo 145 predstavnikov v spodnji dom zveznega parlamenta Lok Sabha. Za poslanske sedeže se poteguje 1068 kandidatov, od tega le 69 žensk.
Clark: Kosovski Albanci brez strahu pred ruskimi vojaki
14. 07. 1999 16.44
Vrhovni poveljnik zveze NATO general Westley Clark je na današnjem obisku v Prištini poudaril, naj se kosovski Albanci ne bojijo ruskih vojakov, ki so nameščeni na Kosovu, dodal pa je še, da poteka razoroževanje Osvobodilne vojske Kosova v skladu z načrti.
Cohen v Solunu
14. 07. 1999 08.09
Ameriški obrambni minister William Cohen je prispel v Solun, kjer si je včeraj prizadeval poravnati spor med zveze NATO in Grčijo, ki so ga sprožili zavezniški napadi na ZRJ.
NATO potrdil vabilo Sloveniji
13. 07. 1999 21.28
Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je vodjo slovenske misije pri zvezi NATO Matjaža Šinkovca pisno obvestil, da je Severnoatlantski svet formalno potrdil vabilo Sloveniji za sodelovanje v mirovnih enotah na Kosovu, so danes sporočili s slovenskega diplomatskega predstavništva pri zavezništvu.
Jutri začetek vrha EU; Finska podpira Solano
02. 06. 1999 14.34
V četrtek se bo v Kölnu začel dvodnevni vrh voditeljev Evropske unije, kjer bodo razpravljali o skupni obrambni politiki, predvideno pa je tudi srečanje visokih predstavnikov članic EU, ki se bodo pogovarjali o koordinaciji zunanje in obrambne politike.