zavrača
Blatter zavrača možnost odstopa
30. 05. 2001 00.00
Predsednik Mednarodne nogometne zveze (FIFA) Joseph Blatter je kategorično zavrnil možnost odstopa zaradi propada marketinškega podjetja ISMM/ISL ter nastale izgube pri FIFA. "Kongres mi je ta mandat dal in v tem trenutku sploh ne bi imel pravice odstopiti," je povedal Blatter v pogovoru za francoski časnik L'Equipe in dodal: "To bi bila izdaja. K odstopu bi me lahko navedla le bolezen ali nesreča." Blatter je napovedal celo, da bo za predsedniško mesto kondidiral tudi v naslednjem mandatu.
Burns za mir na Bližnjem Vzhodu
28. 05. 2001 00.00
Posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod William Burns je danes začel drugi dan pogovorov z bližnjevzhodnimi stranmi, s katerimi naj bi končal osemmesečno nasilje. To je prvi večji prispevek administracije ameriškega predsednika Georgea Busha za končanje izraelsko-palestinske krize. Včeraj se je Burns srečal tako s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, kot z izraelskim premierom Arielom Šaronom. Po srečanju z Arafatom je Burns dejal, da bosta obe strani morali narediti težke odločitve, vendar jih bosta morali, če želita prekiniti tok nasilja in se vrniti k pogajanjem. Mitchellovo poročilo naj bi bil način, kako prekiniti krog nasilja, je dejal Burns. S tem naj bi se strinjal tudi Šimon Peres, ki se je prav tako dobil z Burnsom. V uradnem sporočilu po srečanju pa ni omenjeno, ali Izrael sprejema zamrznitev gradnje judovskih naselij na palestinskih ozemelj, kar predlaga načrt, izraelski premier Ariel Šaron pa to odločno zavrača.
Bush s posebno ponudbo
28. 05. 2001 00.00
Po pisanju New York Timesa bo ameriški predsednik Bush ruskemu kolegu Putinu na vrhu v Ljubljani predlagal tesno sodelovanje na področju protiraketne obrambe, eni najbolj spornih točk ameriško-ruskih odnosov. Po trditvah časnika naj bi bile Združene države pripravljene celo kupiti ruske rakete, če bi se Moskva v zameno odpovedala že skoraj 30 let starem sporazumu, ki je omogočal vojaško ravnotežje med državama. Predsednik Bush bi tako lahko začel neovirano graditi sistem protiraketnega ščita, znanega tudi kot vojna zvezd. V Moskvi o ameriških predlogih, med katerimi so tudi skupne vojaške vaje, uradno niso obveščeni, vendar so jih že zavrnili.
Čović za delitev Kosova
19. 05. 2001 00.00
Podpredsednik srbske vlade in pogajalec za jug Srbije Nebojša Čović je predlagal delitev Kosova na dve območji. V enem delu Kosova bi po tem predlogu živela večina albanskega prebivalstva, drug, srbski del, pa naj bi bil pod zaščito varnostnih sil ZRJ in bi obsegal tudi srbske kulturne spomenike. Albansko prebivalstvo v pokrajini je podobne predloge doslej ostro zavračalo. Čovićev predlog odločno zavrača tudi Misija ZN na Kosovu (UNMIK), ki na Kosovu ne bo dovolila vzporednih struktur.
Zaslišanje direktorja FBI
16. 05. 2001 00.00
Člani senatnega odbora za obveščevalne dejavnosti so v Washingtonu za zaprtimi vrati zaslišali direktorja Zveznega preiskovalnega urada (FBI) Louisa Freeha, potem ko je pred dnevi v javnost prišla novica, da številni uradi FBI po ZDA niso predali vseh dokumentov odvetnikom na smrt obsojenega terorista Timothyja McVeigha, ki je priznal, da je aprila leta 1995 nastavil bombo pred zvezno zgradbo v Oklahoma Cityju, zaradi katere je umrlo 168 ljudi, med njimi 19 otrok. Večina ameriških politikov sicer priznava, da FBI dobro opravlja svoje delo, vendar se je nabralo vse preveč napak pri nekaterih zelo odmevnih primerih. Louis Freeh, ki je že 1. maja napovedal, da bo junija odstopil s položaja, naj bi senatorjem zatrdil, da razkritje dokumentov ne bo vplivalo na izvršitev smrtne obsodbe za McVeigha.
Usmrtitev McVeigha preložena
16. 05. 2001 00.00
Danes bi morali usmrtiti Timothyhja McVeigha, obsojenega na smrt zaradi uboja 168 ljudi v bombni eksploziji v Oklahomi pred šestimi leti. Zaradi kupa dokazov, ki so jih preiskovalci bombnega napada predali sodišču šele pred nekaj dnevi, so izvršitev kazni najprej preložili na 11. junij, zdaj pa precej kaže celo na znižanje kazni.
Okrepitev spopadov v Gazi
15. 05. 2001 00.00
Palestinski demonstranti so se davi ob začetku palestinskega praznika, Dneva katastrofe, pri judovski naselbini Nezarim na območju Gaze spopadli z izraelskimi vojaki. Vojaki so na demonstrante streljali in metali solzivec ter poostrili varnostne ukrepe na celotnem območju zasedenih palestinskih ozemelj, saj računajo na povečanje nasilja ob palestinskem prazniku. Izraelska vojska je na območju Gaze ubili enega in ranila šest Palestincev. Obe strani incident pojasnjujeta različno, iz Hamasa pa so sporočili, da sta bila ubiti Palestinec in eden izmed ranjenih, pripadnika posebne straže šejka Janina, ustanovitelja Hamasa.
Premirje v času OI 2004?
14. 05. 2001 00.00
Mednarodni olimpijski komite, Grčija in Združeni narodi si prizadevajo, da bi med olimpijskimi igrami 2004 v Atenah obudili staro antično idejo in v času trajanja iger dosegli premirje po celem svetu. Po zamisli vseh pobudnikov, naj bi premirje veljalo vsaj od otvoritve iger 13. avgusta 2004, pa nato vseh 17 dni, kolikor bodo igre trajale. V antični Grčiji je bilo tovrstno premirje med sicer vojskujočimi se polisi tradicionalno in mestne države so načrte za nove spopade oblikovale pred in po igrah.
Kitajska zavrnila Rumsfeldove napovedi
08. 05. 2001 00.00
Kitajska je odločno zavrnila napovedi ameriškega obrambnega ministra Rumsfelda, da bo Peking vrnil ameriško vohunsko letalo. Kitajci letalo, ki je trčilo z njihovim lovcem, v nesreči pa je umrl kitajski pilot, že več kot mesec dni zadržujejo na otoku Hajnan.
Izrael napadel palestinske obveščevalce
05. 05. 2001 00.00
Izraelski tanki so danes obstreljevali poslopja palestinske obveščevalne službe v Jerihu na Zahodnem bregu in pri tem uničili deset vozil in prikolic omenjene službe. Devet varnostnih oficirjev je bilo pri tem ranjenih. Pred obstreljevanjem ni bilo slišati streljanja s palestinske strani. Po trditvah izraelskih varnostnih sil so napadli poslopje s štirimi izstrelki, ker naj bi Palestinci načrtovali teroristične napade. Izraelski vojaki so včeraj v bližini Betlehema na Zahodnem bregu ustrelili 35-letnega Palestinca Ahmeda Khalila Esaa Ismaila. Vanj so izstrelili več kot 20 strelov. Šlo naj bi za enega izmed voditeljev skrajne islamistične organizacije Džihad, ki je prevzela odgovornost za številne samomorilske napade v Izraelu. Ismail je preživel v izraelskih zaporih osem let. Izraelska vojska je odgovorila, da nima nikakršnih podatkov o omenjenem incidentu. Od začetka zadnje palestinske vstaje septembra lani je umrlo najmanj 25 aktivistov protiizraelskih organizacij Džihad, Hamas in Fatah.
Byrne zavrača možnost epidemije pri ljudeh
28. 04. 2001 00.00
Ob robu neformalnega srečanja evropskih ministrov za varstvo potrošnikov v švedskem Lundu je evropski komisar za zdravstvo in varstvo potrošnikov David Byrne zavrnil možnost, da bi se epidemija slinavke in parkljevke prenesla tudi na ljudi. Iz laboratorijev v Veliki Britaniji so medtem sporočili, da so izidi testiranj pri vseh 13 osebah, ki naj bi bolehale za omenjeno boleznijo, negativni.
Penelope Cruz in Nicolas Cage le "dobra prijatelja"
25. 04. 2001 00.00
Španska filmska seks bomba Penelope Cruz, ki te dni promovira svoj novi film Mandolina kapetana Corellija, odločno zavrača govorice, da sta z Nicolasom Cageom, soigralcem v tem filmu "ljubezensko povezana", piše španski dnevnik El Pais. "Nisva par, sva le dobra prijatelja," je pojasnila 27-letna Španka.
Širitev EU prinaša novo partnerstvo
19. 04. 2001 00.00
V Gradcu se je danes začel dvodnevni seminar Širitev Evropske unije: Stari sosedje novi partnerji. Slovenija v Evropi - 10 let samostojnosti, ki sta ga odprla deželna glavarka avstrijske Štajerske Waltraud Klasnic in pooblaščenec avstrijske vlade za širitev EU Erhard Busek. Na temo Avstrija - Slovenija - Evropa sta spregovorila avstrijski kancler Wolfgang Schüssel in predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek.
Sojenje članu reda Sončnega templja
17. 04. 2001 00.00
Na zatožno klop sodišča v Grenoblu je sedel 58-letni Michel Tabachnik, ki naj bi bil soodgovoren za množične samomore članov reda Sončnega templja, v katerih si je med oktobrom 1994 in marcem 1997 v Švici, Kanadi in Franciji vzelo življenje skupno 74 ljudi. Tabachnik, ki naj bi bil tretji mož in glavni teoretik reda, vse obtožbe zavrača, v primeru obsodbe pa mu grozi do deset let zapora. To je sicer prvo sojenje kakemu članu tega reda v Franciji, potekalo pa bo predvidoma do 30. aprila.
Protokolu iz Kjota je nedotakljiv
09. 04. 2001 00.00
Evropska komisija izključuje kakršnokoli možnost vnovičnih pogajanj o protokolu iz Kjota, ki predvideva zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, je danes v Bruslju sporočil tiskovni predstavnik palače Breydel Jean-Christophe Filori. "Nova pogajanja o Kjotskem protokolu, podpisanem leta 1997, ki ga Washington zavrača, ne pridejo v poštev," je poudaril Filori, ki je tako zavrnil interpretacijo besedila, katerega avtorja sta bila predsednik Evropske komisije Romano Prodi in predsedujoči EU, švedski premier Goeran Perrson.
Milošević zavrača aretacijo
31. 03. 2001 00.00
Skupščina Srbije in vlada poudarjata, da Miloševiću želita soditi v Jugoslaviji: v ovadbi ga obtožujeta zlorabe položaja, korupcije in gospodarskega kriminala. Predsednik Vojislav Koštunica je po sestanku z vojaškim ter zveznim in republiškim policijskim in političnim vrhom povedal, da so se vsi udeleženci srečanja strinjali, da po lanskem 5. oktobru, ko po prevzemu oblasti ni bilo prelivanja krvi, "ne bodo dopustili odpiranja državne krize zaradi posameznika, ne glede na to, kdo je to". Poudaril je, da nihče ne sme biti nedotakljiv in da se mora tisti, ki je poklican na sodišče, na poziv odzvati. Jugoslovanski notranji minister Zoran Živković pa je zatrdil, da bodo Miloševića še danes aretirali.
Powell in Vedrine o Balkanu
27. 03. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je po srečanju s francoskim kolegom Hubertom Vedrinom v Washingtonu zatrdil, da so odnosi med ZDA in Francijo zelo trdni in so bili taki že vrsto let. Powell in Vedrine sta se pogovarjala o vprašanju ameriške nacionalne protiraketne obrambe (NMD), Bližnjem vzhodu, evropski varnostni politiki, Makedoniji, Iraku in Rusiji. Francoski zunanji minister je Powellu med drugim prenesel prošnjo svoje vlade, da naj bodo ZDA prizanesljive do novih oblasti v Beogradu. Konec meseca poteče rok, ko mora predsednik George Bush kongresu potrditi, da ZR Jugoslavija sodeluje s haaškim sodiščem, od česar je odvisna nadaljnja ameriška finančna pomoč Beogradu.
Rusija že izgnala štiri ameriške diplomate
23. 03. 2001 00.00
V povračilnem ukrepu proti ameriškemu izgonu približno 50 ruskih diplomatov je tudi Moskva danes štiri ameriške diplomate že razglasila za nezaželene osebe. Rusko zunanje ministrstvo je seznam nezaželenih že sporočilo odpravniku poslov na ameriškem veleposlaništvu v Moskvi Johnu Ordwayu, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Dela Huga Wolfa v Narodni galeriji
14. 03. 2001 00.00
V Narodni galeriji je profesor na dunajski Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti Leopold Spitzer danes predstavil Zbrana dela skladatelja slovenskega rodu Huga Wolfa (1860-1903). Dr. Primož Kuret pa je poprej spregovoril o Spitzerjevem delu: Hugo Wolfs "Der Corregidor", dejstva in podatki, ki je lani izšla na Dunaju. Kot simbol "gradnje mostov" med državama je Spitzer ministrici za kulturo Andreji Rihter izročil celotno izdajo Zbranih del Huga Wolfa, ki jo je Mednarodna družba Hugo Wolf-Gesellscaft dopolnjevala skoraj štirideset let.
Aerodrom Ljubljana zavrača obtožbe
09. 03. 2001 00.00
Vodstvo ljubljanskega letališča je na današnji novinarski konferenci zavrnilo obtožbe Adrie Airways, da je med najdražjimi letališči na svetu in da visoke cene ogrožajo njihovo poslovanje. Zaradi te- po njihovih besedah- negativne reklame, naj bi število potnikov upadlo že za več kot deset odstotkov.
VS o pogovorih z Iračani
01. 03. 2001 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je sinoči za zaprtimi vrati seznanil članice Varnostnega sveta ZN o pogovorih z visoko iraško delegacijo v New Yorku. Novinarjem je po pogovorih povedal, da so bili ocenjeni pozitivno, kljub temu pa rešitve zastoja iraškega vprašanja ni moč pričakovati v bližnji prihodnosti. Irak je zavzel nepopustljivo stališče glede možnosti vstopa mednarodnih inšpektorjev v državo, ZDA pa se še niso izjasnile o napovedani novi politiki do Iraka. Na pogovorih med generalnim sekretarjem in iraško delegacijo pod vodstvom zunanjega ministra Mohameda Saida al Sahafa je na Annanovi strani sodeloval tudi njegov pomočnik za politične zadeve, nekdanji slovenski veleposlanik v VS Danilo Tuerk.
Dini zavrača vpletenost v afero Telekom Srbija
28. 02. 2001 00.00
Italijanski zunanji minister Lamberto Dini je danes v parlamentu zavrnil vse obtožbe o vpletenosti italijanske vlade in njegovega ministrstva v nakup delnic Telekoma Srbija leta 1997. Za nakup delnic Telekoma Srbije s strani Telecom Italia naj bi bile po pisanju italijanskih časopisov izplačane ogromne podkupnine. Govori se o nekaj milijonih dolarjev, ki naj bi jih prejeli italijanski sodelavci v projektu, preiskava o nakupu polovice delnic Telekoma Srbije pa poteka tako v Beogradu kot v Italiji.
Jorda zavrača ruski predlog
28. 02. 2001 00.00
Predsednik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Claude Jorda se je izrekel proti ruskemu predlogu za razpustitev sodišča. Kot je danes v Haagu povedal tiskovni predstavnik Jorde, predsednik sodišča ocenjuje takšne predloge kot paradoksne. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je minuli petek zavzel za čimprejšnjo razpustitev haaškega sodišča. "Menimo, da ni več potrebe za nadaljnjo dejavnost sodišča," je takrat poudaril Ivanov.
Robertson zavrača namige
28. 02. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je v pogovoru za današnjo izdajo časnika Dnevni avaz zavrnil namigovanja medijev, da zavezništvo ve, kje se nahaja nekdanji politični vodja bosanskih Srbov, obtožen vojnih zločinov, Radovan Karadžić. "Že dve leti ni potrjenega naslova, kjer bi ga bilo moč najti", je poudaril Robertson.
Microsoft na prizivnem sodišču
26. 02. 2001 00.00
Zvezno prizivno sodišče v Washingtonu bo danes začelo z dvodnevnimi zaslišanji v prizivu računalniškega velikana Microsoft proti odločitvi zveznega sodnika Thomasa Penfielda Jacksona, ki je 7. junija lani ukazal razbiti podjetje na dva dela. Jackson je odločitev sprejel po tožbi, ki so jo zaradi kršenja več kot sto let stare protimonopolne zakonodaje proti Microsoftu vložili zvezno pravosodno ministrstvo in 19 zveznih držav. Microsoft je morda računal, da bo s prihodom novega predsednika v Washington zavladalo zanj ugodnejše ozračje, vendar glede na pravno ekipo, ki bo zagovarjala vladna stališča, ne more računati na podporo konservativnega tabora. Med najbolj znanimi pravnimi svetniki vlade sta namreč nekdanji "preganjalec" predsednika Billa Clintona Ken Starr ter nekdanji kandidat za sodnika vrhovnega sodišča ZDA Robert Bork.
Petrinova zavrača očitke
26. 02. 2001 00.00
Energetski trg se bo začel odpirati postopno. Najpomembnejše pa je, da bodo do 15. aprila čimbolj izenačili pravila igre za vse udeležence, pravijo na gospodarskem ministrstvu. Sicer v prvih šestih mesecih ni pričakovati pomembnejšega prometa. Dejanski razcvet trgovanja je realno pričakovati najpozneje z začetkom leta 2003, ko se bo slovenski trg odprl tudi za tujo energijo. O uredbi o licencah, ki jih bo podeljevala agencija za energetiko, bo vlada najverjetneje odločala v štirinajstih dneh. Najkasneje do 20. marca pa naj bi bile znane cene za uporabo energetskega omrežja.
Toplak zavrača očitke
24. 02. 2001 00.00
Rektor mariborske univerze Ludvik Toplak se je odzval na nekatera v zadnjem času aktualna vprašanja na univerzi. V zvezi z ovadbo, ki jo je zoper njega vložila poslanska skupina mariborskega študentskega parlamenta Študentska aliansa zaradi suma, da je z izdajo sklepa o preklicu pooblastil prodekanici za študentske zadeve na Pedagoški fakulteti Ivani Vinovrški zavestno kršil pravico do pritožbe, je rektor Toplak poudaril, da gre za zakonit postopek odvzema pristojnosti na zahtevo študentskega sveta fakultete in študentskega sveta univerze. Pristojnosti naj bi ji odvzel zaradi domnevnih finančnih nepravilnosti in ker ni oddala obveznega finančnega poročila o porabi študentskega denarja.
Del Pontejeva lovi Karadžića
24. 02. 2001 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla Del Ponte je danes ostro kritizirala delo mirovnih sil zveze NATO na Balkanu. Sile zveze NATO so premalo odločne pri iskanju najhujših vojnih zločincev, kot na primer nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića, je poudarila Del Pontejeva. Vprašala se je, kako je mogoče, da je Karadžić že pet let uspešno na begu, "čeprav naj bi bil na ozemlju, ki ga nadzoruje vojska ene izmed svetovnih velesil". "Možno je, da ne vedo, kje je, ampak to zgolj zato, ker ga sploh ne iščejo," je še dodala Del Pontejeva.
Deutsche Telekom objavil popravke poslovnih rezultatov
22. 02. 2001 00.00
Največja telekomunikacijska družba v Evropi nemški Deutsche Telekom, ki je prejšnji mesec objavil prve podatke o čistem dobičku za leto 2000 v višini 7,4 milijarde evrov, je v sredo objavil popravljene poslovne rezultate. Napovedani čisti dobiček je zmanjšal na 5,9 milijarde evrov, razlog za zmanjšanje pa so nižje ocenjene nepremičnine, kar pa ni vplivalo na likvidnostni položaj Deutsche Telekoma. Deutsche Telekom je svoje nepremičnine ocenil na 17,2 milijarde evrov, njihova vrednost pa je sedaj zmanjšana za dve milijardi evrov. Telekom zavrača očitke o pretirano visoki ocenitvi svojega premoženja in navaja, da so številko oblikovali na osnovi ocen različnih neodvisnih cenilcev.
ŠOUM zavrača očitke
22. 02. 2001 00.00
Študentska organizacija Univerze v Mariboru je na novinarski konferenci predstavila dokaze, ki naj bi pričali, da so glavni krivci za študentske razprtije predstavniki Študentskega sveta Univerze v Mariboru. Slednji očitajo vodstvu mariborske študentske organizacije nezakonito porabo sredstev za subvencioniranje študentske prehrane, neustrezno porabo koncesijsko pridobljenih sredstev za financiranje obštudijskih dejavnosti, nezakonito financiranje Stranke mladih Slovenije in druge nepravilnosti. Predstavniki ŠOUM obtožbe zavračajo, hkrati pa so kritični do vodstva Univerze, češ da izvaja čistke rektorju nepokornih ljudi.