zborovanje
Drnovšek na vrhu v Laeknu
15. 12. 2001 00.00
Med vrhom EU v Laeknu so se voditelji držav članic sestali s predstavniki držav kandidatk za članstvo. Slovenski premier Janez Drnovšek je med pogovori pozdravil ugotovitev, da je širitev proces brez povratka. Voditelji EU pa so že sprejeli deklaracijo o prihodnosti unije.
Talibani o izročitvi bin Ladna
17. 09. 2001 00.00
Vrhovni voditelj talibanov, mula Mohamed Omar, je sporočil, da bo o morebitni izročitvi Osame bin Ladna odločal vrhovni svet verskih dostojanstvenikov.
Zborovanje Jehovovih prič
13. 07. 2001 00.00
V dvorani Tivoli v Ljubljani se je začelo tridnevno območno zborovanje Jehovovih prič, ki se ga je danes udeležilo približno 1700 ljudi. Osrednja tema zborovanja je povezana z biblijskim poučevanjem in izobraževanjem ter z učenjem božje besede s poudarkom tudi na tem, kako lahko posameznik v vsakodnevnem, družinskem in zasebnem življenju njena načela udejanja. Temu so namenjena predavanja, razprave, pa tudi prikazi in biblijske drame. Del sobotnega dopoldanskega programa bo tudi krst in posvetitveni obred. Sicer pa je zborovanje odprto za širšo javnost.
Zborovanje za umetno oploditev
18. 05. 2001 00.00
Odbor za svobodo odločanja je včeraj v ljubljanskih Križankah organiziral zborovanje na katerem so se zbrali tisti, ki menijo, da imajo pravico do umetne oploditve tudi samske ženske. Na zborovanju je bilo približno 300 ljudi, kar je več kot so organizatorji pričakovali. Pobudnikov zborovanja in hkrati ustanovitve odbora je 35, med njimi je tudi nekaj znanih Slovencev in Slovenk, estradnikov, športnikov in predstavnikov različnih strok. Zagovorniki sprejetega zakona so na zborovanju še enkrat pojasnili svoja stališča, zakaj naj bi zakon bil, tak kot je bil, sprejet. Vsi, ki so prišli pa so podpisali neke vrste pristopno izjavo k Odboru za svobodo odločanja.
Protesti nasprotnikov kapitalizma
01. 05. 2001 00.00
Britanska policija je v središču londonskega nakupovalnega središča, na območju predela Oxford Circus obkolila več sto demonstrantov, ki so se ob 1. maju zbrali v britanski prestolnici zaradi nasprotovanja globalizaciji. Protestniki so policiste obmetavali s steklenicami in palicami, ko so jih skušali umakniti nazaj. Po navedbah policije je prišlo do prerivanja med policisti in protestniki, doslej pa so aretirali 27 protestnikov. V pripravljenosti je 6000 policistov, ki skušajo preprečiti izbruh nasilja približno 10.000 nasprotnikov kapitalizma, kolikor naj bi se jih zbralo v mestu.
Zborovanje za Miloševića v Kragujevcu
28. 04. 2001 00.00
Tisoči demonstrantov, ki so zahtevali Miloševićevo izpustitev, so se v soboto 
Nezaupnica ukrajinski vladi
26. 04. 2001 00.00
Ukrajinski parlament je izglasoval nezaupnico vladi premiera Viktorja Juščenka. Predvsem poslanci komunistične stranke so vladi Juščenka očitali, neuspešno reformiranje ukrajinskega gospodarstva. Pred poslopjem parlamenta pa je medtem potekalo množično zborovanje v podporo premieru, ki se ga je udeležilo okoli deset tisoč ljudi.
V Vitorii odjeknila eksplozija
22. 04. 2001 00.00
V španskem mestu Vitoria v Baskiji je sinoči, le nekaj minut po končanem zborovanju proti baskovski separatistični organizaciji ETA, na domu nekega predstavnika stranke Unidad Alavesa odjeknila eksplozija. Po podatkih policije v eksploziji ni bil nihče ranjen.
Velikonočni mirovni pohodi
16. 04. 2001 00.00
Več tisoč ljudi je danes po več mestih v Nemčiji nadaljevalo velikonočne mirovne pohode, ki potekajo po geslom "Preprečimo vojne." Osrednje demonstracije so potekale v Porurju, v deželi Brandenburg ter v mestih Frankfurt in Stuttgart. V Berlinu pa je za drevi napovedano veliko zborovanje. Od velikonočnega petka do danes se je po vsej Nemčiji zvrstilo okoli 50 prireditev, ki so jih pripravili pripadniki različnih mirovnih skupin.
Ofenziva proti albanskim skrajnežem
20. 03. 2001 00.00
Po poročanju več tiskovnih agencij naj bi makedonske sile danes začele odločilno ofenzivo za uničenje albanskih skrajnežev na območju Tetova. Makedonski tanki so že zavzeli položaje na obrobju mesta, policija pa je sinoči že ob 19. uri zaprla vse vpadnice v Tetovo. Sinoči pa je v Skopje pripotoval koordinator EU za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki se je sestal z makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim in premierom Ljubčem Georgijevskim, pa tudi z voditeljema obeh albanskih strank v Makedoniji Arbenom Džaferijem in Imerom Imerijem. Ob tem je Solana zatrdil, da bo mednarodna skupnost Makedoniji pomagala pri ohranjanju njene ozemeljske celovitosti, ter obsodil akcije albanskih skrajnežev.
Z minuto molka proti terorizmu
19. 03. 2001 00.00
Več tisoč Špancev je danes z minuto molka protestiralo proti bombnemu napadu v letovišču Rosas na Costi Bravi na severozahodu Španije, kjer je v noči na nedeljo umrl španski policist. Oblasti odgovornost za napad pripisujejo baskovski teroristični ogranizaciji ETA. Napad so obsodili tudi španski poslanci, ki so se zbrali pred stavbo španskega parlamenta v Madridu. Večje zborovanje bodo v španski prestolnici predvidoma pripravili drevi.
Prepovedan shod skrajnih desničarjev
23. 02. 2001 00.00
Tržaška kvestura je prepovedala za soboto napovedani shod skrajnih desničarjev "za Evropo brez dvojezičnosti", na katerem so nameravali protestirati proti zaščitnemu zakonu za Slovence v Italiji in globalizaciji. Protestnikom so prepovedali javno zborovanje in pohod po mestnih ulicah, za uresničevanje prepovedi pa bodo, kot poroča Primorski dnevnik, skrbele okrepljene policijske enote.
Protest proti zaščitnemu zakonu
20. 02. 2001 00.00
Italijanska politična organizacija Nova sila (Forza Nuova), ki se naslanja na fašistično ideologijo, bo v soboto popoldne v Trstu pripravila protestno zborovanje proti zaščitnemu zakonu za Slovence v Italiji, ki se ga bodo po napovedih udeležili tudi somišljeniki iz nemške skrajno desničarske stranke NPD in drugi predstavniki skrajno desničarskih sil iz Evrope. Kot je za današnjo izdajo tržaškega dnevnika Il Piccolo povedal vodja tržaške veje Nove sile Fabio Bellani, je zaščitni zakon po njihovem mnenju "globoko nepravičen", zato se bodo proti njemu borili, dokler bodo imeli še kaj moči, "kar pa še ne pomeni, da bo prišlo do nemirov".
Dan žalovanja na Kosovu
17. 02. 2001 00.00
Sedem hudo ranjenih Srbov v včerajšnjem napadu na srbski avtobusni konvoj blizu Podujeva na Kosovu je še vedno na intenzivnem oddelku ameriške bolnišnice, dve žrtvi napada pa je vodstvo bolnišnice odpustilo, je povedal tiskovni predstavnik sil KFOR v Prištini in dodal, da so po včerajšnjem napadu prijeli šest osumljencev.
Omejene cestne zapore na Hrvaškem
12. 02. 2001 00.00
O cestnih zaporah protesnikov, ki izražajo podporo upokojenemu generalu Mirku Norcu, danes poročajo le z območja liško-senjske županije, kjer so bile dopoldne zapore na cestah na območju Gospiča in Gračca. Kot so danes sporočili organizatorji, županijski odbor za zaščito dostojanstva domovinske vojne iz Gospiča, naj bi vse cestne zapore odpravili do četrtka, ko je predvideno osrednjo protestno zborovanje v podporo Norcu v Zagrebu.
Množica podprla Norca
11. 02. 2001 00.00
Na zborovanju v podporo upokojenemu generalu Mirku Norcu v Splitu se je zbralo več kot 150.000 ljudi. Protestniki so zahtevali zaustavitev pregona Norca, prekinitev stikov s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in razpis predčasnih volitev. Zahteve so zbrali v deklaraciji, ki so jo prebrali ob koncu protesta.
Norac osumljen vojnih zločinov
09. 02. 2001 00.00
Hrvaška policija tudi danes nadaljuje iskanje upokojenega generala Mirka Noraca, ki je osumljen vojnih zločinov in za katerim je bila včeraj zvečer razpisana tiralica. Na zahtevo sodišča na Reki je zagrebška policija skušala Noraca, ki je osumljen, da je leta 1991 kot poveljnik obrambe v Gospiću sodeloval v pobojih srbskih civilistov na tem območju, aretirati že v sredo. Noraca je skupaj s še 11 generali lani jeseni zaradi pisma, v katerem so generali javno kritizirali novo hrvaško oblast, upokojil hrvaški predsednik Stipe Mesić.
Protestno zborovanje v Trstu
04. 02. 2001 00.00
Družbeno-politično društvo Edinost bo v Trstu priredilo protestno zborovanje za enakopravnost Slovencev v Italiji. Kot meni predsednik društva Samo Pahor, bo zakon o zaščiti slovenske manjšine v Italiji, katerega osnutek obravnava italijanski senat, dejansko uzakonil diskriminacijo Slovencev v Italiji in onemogočal uživanje pravic, ki so že priznane z ustavo in mednarodnimi obveznostmi Italije. Zakonski osnutek po Pahorjevih besedah namreč ne predvideva enakopravnosti slovenskega jezika in s tem niti enakopravnosti slovenske manjšine oziroma pripadnikov manjšine kot posameznikov. Protestno zborovanje bo potekalo na trgu Zedinjenja Italije predvidoma od 11.45 do 12.15.
Zborovanje v Podgorici
28. 01. 2001 00.00
Včeraj se je sedem tisoč pristašev udeležilo zborovanja na glavnem trgu v Podgorici. Zborovanje je pripravila liberalna aliansa Črne gore, vendar naj ne bi šlo za strankarsko zborovanje ampak zborovanje vseh ljudi, ki si želijo neodvisno in mednarodno priznano Črno goro. Na zborovanju je najprej govoril vodja Liberalne alianse Miodrag Živković. Na zborovanju ni prišlo do incidentov, razen, ko so zapeli pesem posvečeno Črni gori, ko so iz nekaj deset pušk izstrelili vse naboje. Črnogorski liberalci so zahtevali, da črnogorske oblasti razpišejo referendum z jasnim vprašanjem in obljubo, da bodo rezultate spoštovali. Liberalcem se je pridružila številna skupina javnih osebnosti, politikov, novinarje, univerzitetnih profesorjev, pisateljev in umetnikov. Po besedah govorcev lahko neodvisnost Črne Gore dosežejo z odprtostjo in vabilom vsem političnim nasprotnikom in z močno koalicijo za svobodno in demokratično Črno goro, ki vključuje stranke DPS, Liberalno alianso, Social-demokratsko stranko in vse nevladne organizacije, zveze, skupine in državljane, ki so za samostojnost. Vodja Liberalne alianse Miodrag Živković je pozval predsednika Mila 195144ukanovića, da čimprej konča strategijo aktivnega čakanja, ker s tem zmanjšuje možnosti za samostojnost Črne gore.
V Izraelu dosegli dogovor o varnosti
11. 01. 2001 00.00
Izrael je pristal, da bo v skladu z zadnjimi dogovori tudi umaknil svoje enote s področij Gaze in Zahodnega brega. Na tem območju bodo kmalu spet začele delovati mešane patrulje izraelske vojske in palestinske policije. Odločitev o tem so sprejeli predstavniki obeh strani na sinočnjem srečanju v Erezu na meji med Izraelom in palestinskimi ozemlji. Omenjene patrulje, ki so jih leta 1993 ustanovili v skladu s sporazumom iz Osla, so prenehale delovati ob izbruhu palestinske vstaje pred tremi meseci. Izraelska vojska je danes vnovič odprla prehod Rafah med Gazo in Egiptom in cestne povezave na tem območju so povedali predstavniki palestinskih varnostnih služb. Gre za rezultat nočnih pogovorov med predstavniki izraelskih in palestinskih varnostnih služb o varnostnih vprašanjih, ki so potekali na nadzorni točki Erez. Prehod Rafah, ki leži na skrajnem jugu območja Gaze, je izraelska vojska od začetka palestinske vstaje konec septembra lani že večkrat zaprla. Nazadnje so ga zaprli 1. januarja letos, potem ko je bilo v bombnem napadu v Netanji severno od Tel Aviva ranjenih več deset ljudi. V begunskem taborišču Balata, blizu Nablusa na Zhodnem bregu, je okoli dvajset maskiranih palestinskih oborožencev zažigalo fotografije Dennisa Rossa, na katerih je bilo napisano: "Pojdi domov. Ne bo novega sporazuma o beguncih." Ta slogan se tiče palestinske zahteve, da se begunci, ki so od leta 1947 zapustili Izrael, lahko vrnejo na svoje nekdanje domove. Izrael najbolj nasprotuje prav tej "pravici do vrnitve". Vodja desničarske stranke Likud Ariel Šaron je imel včeraj zvečer zborovanje pred prihajajočimi volitvami uza ministrskega predsednika. Javnomnenjske raziskave kažejo, da ima veliko prednost pred Barakom. Obljublja "mir in varnost".
Protesti proti Haiderju
16. 12. 2000 00.00
V Rimu so se davi pričeli napovedani študentski protesti proti koroškemu deželnemu glavarju Jörgu Haiderju, ki bo danes Vatikanu uradno predal božično drevo z avstrijske Koroške. Dopoldne naj bi Haiderja s številčno delegacijo s Koroške na zasebni avdienci sprejel papež Janez Pavel II., popoldne pa naj bi Haider na slovesnosti, na kateri papež ne bo sodeloval, Vatikanu slovesno predal božično jelko, ki že nekaj dni stoji na Trgu Svetega Petra. Zaradi Haiderjevega prihoda so na osrednjem vatikanskem trgu zaradi napovedanih protestov že včeraj okrepili navzočnost policije.
Demonstracije proti novem proračunu v Avstriji
05. 12. 2000 00.00
Številni avstrijski demonstranti, ki se ne strinjajo s spremembami v prihodnjem proračunu, ki jih je najavila desnosredinska vlada na Dunaju, so zgodaj zjutraj v okviru akcije "Checkpoint" na Dunaju in v nekaterih drugih večjih avstrijskih mestih postavili cestne zapore. Jutri naj bi namreč avstrijski parlament sprejel proračun, ki v prihodnjih dveh letih predvideva zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, demonstranti pa menijo, da bi spremembe prizadele predvsem šibkejše sloje prebivalstva.
Izraelci podaljšali ultimat
03. 11. 2000 00.00
Sinoči se je izraelska vlada kljub včerajšnjemu bombnemu napadu
Ivanov se je sestal s Koštunico in z Miloševićem
06. 10. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je danes v Beogradu srečal z Vojislavom Koštunico, ki naj bi še danes prisegel kot novi jugoslovanski predsednik. Kot poročajo tiskovne agencije, so pogovori potekali na sedežu zvezne vlade. Pred tem se je Ivanov sestal z jugoslovanskim zunanjim ministrom Živadinom Jovanovićem.
Zamejci znova za varstvo manjšine v Italiji
02. 10. 2000 00.00
Udeleženci rednega mesečnega protestnega zborovanja družbeno političnega društva Edinost so včeraj v Trstu podpisali dve protestni pismi, v katerih opozarjajo, da osnutka zakona za varstvo slovenske manjšine v Italiji ni na dnevnem redu tudi na jutrišnji seji italijanskega senata. Prvo so poslali predsedniku senata in predsedniku 1. in 7. stalne komisije senata, drugo pa so naslovili na predsedstvo EU, na predsednico Evropskega parlamenta, na predsednika Evropske komisije in na predsednika Republike Italije.
Haider brani ugled avstrijskih veteranov
02. 10. 2000 00.00
Koroški deželni glavar Jörg Haider se je na včerajšnjem tradicionalnem srečanju vojnih veteranov v Ulrichsbergu blizu Celovca zavzel za zaščito ugleda avstrijskih vojnih veteranov iz druge svetovne vojne. Preteklost veteranov ni mogoče primerjati s preteklostjo vojnih zločincev, kot bi to radi prikazali v tujini, je poudaril Haider.
Djindjić pozval k splošni stavki
29. 09. 2000 00.00
V ZRJ so se sinoči nadaljevali protesti proti režimu jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Na beograjskem Trgu republike se je zbralo približno 60.000 tisoč ljudi, ki želijo pripraviti oblasti v Beogradu do priznanja zmage opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na nedeljskih predsedniških volitvah v ZRJ, je poročal radio B2-92. Demonstracije so potekale tudi v drugih srbskih mestih, nadaljevale pa naj bi se tudi danes. V Nišu se je tako zborovanja udeležilo 20.000 pristašev opozicije, v Novem Sadu 10.000, v Čačku 15.000 ter v v Miloševićevem rojstnem kraju Požarevcu pa 10.000 ljudi. V središču Beograda je Vojislav Koštunica pozval k ponovitvi štetja volilnih lističev. DOS je zborovanje sklicala v okviru poziva k okrepitvi protestov zaradi ponarejenih izidov predsedniških volitev.
IMF in Svetovna banka obsodila proteste
28. 09. 2000 00.00
Potem, ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) včeraj predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na dopoldanski novinarski konferenci predstavila zaključke zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Koehler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra. Köhler je po izgredih, ki so spremljali letno zasedanje finančnih organizacij, od nekaterih mednarodnih nevladnih organizacij zahteval, naj se odpovejo nasilju, in poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali, temveč so doživeli poraz. Ob tem je ocenil, da se je češka družba na obnašanje protestnikov odzvala odklonilno. Poudaril še je, da je Praga lahko ponosna na organizacijo zasedanja, zaradi katere se je po mnenju Köhlerja okrepil tudi ugled mesta v svetu. Predsedujoči letnega zasedanja IMF in SB, južnoafriški minister za finance Trevor Manuel, je na novinarski konferenci zatrdil, da zasedanja, ki bi se moralo končati v četrtek, niso predčasno zaključili zaradi protestov, ampak zaradi učinkovitega poteka zasedanja. Predsednik Svetovne banke Wolfensohn pa je menil, da je bilo zasedanje izredno uspešno, čeprav je potekalo v težkih pogojih, in prav tako poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali. Dejal je, da so bili pogovori z neodvisnimi skupinami zelo "plodni" in koristni. Ugotovil je še, da imajo skupine, s katerimi se je pogovarjal, z IMF in SB veliko skupnih ciljev. Generalni direktor IMF je investicijo bank ocenil kot pravo odločitev in ob tem menil, da je intervencija bank dokaz, da je Evropska centralna banka institucija, ki je pristojna za razvoj tečaja. Dodal je, da bo prihodnji razvoj skupne evropske valute odvisen od strukturnih reform v Evropi. Kot največji izziv je Köhler označil zmanjševanje revščine v svetu in preoblikovanje globalizacije tako, da bi koristila vsem. Poudaril je, da bi bilo treba izboljšati mednarodni finančni sistem in poskrbeti, da bi bil bolj pregleden. Nasprotniki globalizacije so predčasen zaključek zasedanja danes označili kot uspeh, ki naj bi bil posledica množičnih protestov. V češki prestolnici se je v času zasedanja IMF in WB zbralo skupaj približno 12.000 ljudi iz več držav, ki so med drugim tudi nasilno protestirali proti globalizaciji.
Predčasno končano zasedanje IMF in Svetovne banke
27. 09. 2000 00.00
Skupno letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke se je danes v Pragi predčasno končalo z zaključnimi govori generalnega direktorja IMF Horsta Köhlerja in predsednika Svetovne banke Jamesa Wolfensohna. Zasedanje naj bi prvotno trajalo do četrtka dopoldan, vendar so bili govori udeležencev krajši, kot so sprva predvideli, zato so zasedanje zaključili predčasno. Wolfensohn in Köhler sta danes izrazila obžalovanje zaradi nasilja, ki je izbruhnilo v okviru protestov nasprotnikov globalizacije, jutri dopoldne ob 11. uri po srednjeevropskem času pa bosta o zasedanju IMF in Svetovne banke spregovorila tudi na novinarski konferenci. Po včerajšnjih spopadih med nasprotniki globalizacije in češkimi varnostnimi silami ob robu letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (SB) v Pragi je bilo danes ponoči v češki prestolnici mirno. V včerajšnjih izgredih je bilo sicer ranjenih najmanj 30 ljudi. Pobuda proti globalizaciji (Inpeg), ki je soorganizirala včerajšnje proteste, je za danes dopoldne napovedala mirno zborovanje. O protestih proti globalizaciji izčrpno poročata tudi praški neodvisni medijski center 
Protesti proti organizaciji ETA
23. 09. 2000 00.00
V San Sebastianu se je danes v znak podpore španski ustavi in avtonomiji baskovske pokrajine zbralo nekaj 10.000 ljudi, ki so obenem protestirali proti nasilju, ki ga v Španiji izvaja baskovska separatistična organizacija ETA. Shod v San Sebastianu je potekal dan potem, ko je Baskovska nacionalistična stranka (PNV) izgubila večino v baskovskemu parlamentu in dva dni po trinajstem atentatu, ki ga je od začetka leta izvedla ETA. V njem je umrl svetnik Ljudske stranke v Barceloni Jose Luis Ruiz Casado. Po njegovem umoru je v Barceloni proti nasilju separatistične organizacije ETA protestiralo približno 100.000 ljudi. Na shod v San Sebastian je bila povabljena tudi PNV, vendar je ta sodelovanje odklonila, ker je menila, da bi s tem srečanje postalo preveč politično. V bližini San Sebastiana pa je politično krilo organizacije ETA, koalicija Euskal Herritarrok, pripravilo zborovanje za svobodo Baskije. O številu ljudi na tem zborovanju agencije ne poročajo.