zda
Začetek procesa proti teroristom
05. 02. 2001 00.00
V New Yorku se v ponedeljek začenja sodni proces proti štirim obtožencem za teroristična napada na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji leta 1998 ter široki zaroti proti Američanom po vsem svetu, ki naj bi jo vodil Osama bin Laden. Newyorški proces bo ogromen tudi za ameriške standarde, saj obtožnica proti skupaj 22 osebam zajema več kot 140 strani, priče pa prihajajo iz šestih različnih držav. Na zatožni klopi so sicer le štiri osebe, medtem ko jih je 13 na čelu z bin Ladnom še vedno na prostosti. Od preostale peterice se trije v britanskih zaporih borijo proti izročitvi ZDA, dva pa sta že v New Yorku.
Agassi ostaja prvi
05. 02. 2001 00.00
Na novi teniški lestvici ATP je še vedno v vodstvu zmagovalec odprtega prvenstva Avstralije Andre Agassi. Na drugem mestu je Francoz Arnaud Clement, tretji pa Sebastien Grosjean. Novinec med deseterico je zmagovalec teniškega turnirja v Milanu Švicar Roger Federer, ki je zdaj na osmem mestu.
Proti goli poroki
05. 02. 2001 00.00
Načrtovana poroka osmih golih parov za valentinovo na eni od plaž na Jamajki je razjezila predstavnike lokalne Cerkve. Dogodek so v ZDA razglašali kot največjo poroko golih na svetu.
195144ukanović na obisku v ZDA
05. 02. 2001 00.00
Načrte črnogorskega predsednika Mila 195144ukanovića o neodvisnosti Črne gore so predstavniki administracije novega ameriškega predsednika Georgea Busha sprejeli zelo zadržano, saj si Washington ne želi zaostrovati odnosov z novimi oblastmi v Beogradu. 195144ukanović, ki je prišel v ZDA iskat podporo za svoje načrte o neodvisnosti, je v Washingtonu priznal, da ameriški predstavniki še zdaleč niso z navdušenjem sprejeli njegovih stališč. Pojasnil je, da je bil prvi odziv State Departmenta nekoliko bolj zadržan od odzivov v krogih ameriških parlamentarcev in med predstavniki nevladnih organizacij, s katerimi je imel pogovore med večdnevnim obiskom v ZDA.
Rusi proti gradnji protiraketnega ščita
04. 02. 2001 00.00
V bavarski prestolnici Münchnu se je končala dvodnevna konferenca o varnostni politiki. Danes je bila v središču pozornosti ruska delegacija, ki ostro nasprotuje postavitvi ameriškega protiraketnega ščita. Argumente za njegovo uresničitev je včeraj predstavil ameriški obrambni minister Rumsfeld.
Združitev Delte Air Lines?
03. 02. 2001 00.00
Ameriška letalska družba Delta Air Lines je ta teden začela pogovore o združitvi z družbo Continental. Če bi dogovori uspeli, bi družba Continental prevzela precej večjo Delto, tretjega največjega letalskega prevoznika v ZDA, je sporočil današnji Wall Street Journal. Pri Continentalu so poudarili, da so zaenkrat pogovori še zelo informativni in na samem začetku.
Poslali vabila za ZOI 2002
03. 02. 2001 00.00
Mednarodni olimpijski komite (MOK) je nacionalnim olimpijskim komitejem konec tedna poslal tudi uradna vabila za udeležbo na zimskih olimpijskih igrah prihodnje leto v ameriškem Salt Lake Cityju. Na uradni slovesnosti v olimpijskem muzeju v Lausanni je predsednik MOK Juan Antonio Samaranch osebno podpisal vabila za Avstralijo, Japonsko, Norveško, Švico, Južnoafriško republiko in ZDA. "MOK vabi športnike z vsega sveta, da se prihodnje leto zberejo na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju. Vsem želim obilo sreče," je na slovesnosti dejal španski predsednik MOK.
Clinton razburja javnost
03. 02. 2001 00.00
Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton in njegova žena Hillary Clinton sta včeraj objavila, da bosta plačala 85.000 dolarjev za sporna darila, ki sta jih prejela leta 2000, medtem ko naj bi preostala darila že predala Nacionalnim arhivom. Kongres pa bo prihodnji teden začel zaslišanja v zvezi s sporno pomilostitvijo milijarderja Marca Richa, kritik pa sta deležna tudi zaradi množice daril, ki sta jih po odhodu iz Bele hiše odnesla v svoji novi domovanji v Chappaqui in Washingtonu. Bill Clinton je poleg tega izzval ogorčenje javnosti, ker si je izbral ogromen prostor za pisarno v najdražjem predelu New Yorka, kar bi morali plačati davkoplačevalci. Poznavalci menijo, da je vzrok za precejšnjo priljubljenost novega predsednika Georga Busha tudi grenak priokus zadnjih dni Clintonove vladavine.
Nokia seli proizvodnjo
03. 02. 2001 00.00
Finski proizvajalec mobilnih telefonskih aparatov Nokia bo večji del svoje proizvodnje iz ZDA preselil v Južno Korejo in Mehiko. V obeh ameriških tovarnah, ki stojita na severu zvezne države Texas, bo tako v naslednjih petih mesecih izgubilo delo približno 800 delavcev. Kot so pojasnili v Nokii, nameravajo s tem ukrepom znižati stroške in ohraniti svojo prednost na trgu mobilne telefonije.
ZDA ostajajo na Balkanu
03. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekrertar Colin Powell si je v minulih dneh prizadeval razgnati strahove o umiku ZDA z Balkana in na pogovore sprejel več predstavnikov držav z območja, obenem pa zavrnil pogovor s predsednikom Črne gore Milom Djukanovićem. Tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher je uradno pojasnil, da se Powell in Djukanović nista sestala zaradi "težav z urnikom", ter zato, ker se ZDA ne želijo vmešavati v volilni proces v Črni gori, kjer bodo aprila pripravili parlamentarne volitve, po katerih se bodo njeni prebivalci odločali tudi o razpisu referenduma o neodvisnosti.
Začetek konference o varnostni politiki
03. 02. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je v Münchnu odprl 37. mednarodno konferenco o varnostni politiki. Dvodnevno srečanje se je pričelo s kanclerjevim govorom, v katerem je poudaril, da želi Evropa intenzivno izmenjavo mnenj z ZDA glede načrtovane izgradnje protiraketnega ščita (NMD). Udeleženci zato z napetostjo pričakujejo popoldanski govor novega ameriškega obrambnega ministra Donalda Rumsfelda, ki se tudi udeležuje konference. Na srečanju sicer pričakujejo 200 politikov in strokovnjakov s področja mednarodne varnosti, med njimi približno 30 obrambnih in zunanjih ministrov - tudi vodjo slovenske diplomacije Dimitrija Rupla - in številne visoke predstavnike zveze NATO in Evropske unije, ameriškega kongresa ter akademskih in vojaško-obrambnih ustanov z vsega sveta. Pomembnejše teme srečanja bodo poleg NMD tudi transatlantsko povezovanje, izgradnja evropske obrambne in varnostne identitete, širitev zveze NATO, vloga Rusije v svetovni politiki in uporaba orožja z osiromašenim uranom na Balkanu.
Craven dela dokumentarec o Clintonu
03. 02. 2001 00.00
Režiser grozljivk Wes Craven, ki se je podpisal pod filmske klasike, kot sta Krik in Umor v Ulici brestov, pripravlja dokumentarec o nekdanjem ameriškem predsedniku Billu Clintonu, ki zadnje dni svojega mandata vodi obiskovalce po Beli hiši. Nekateri so film že naslovili Nočna mora na Pennsylvania Avenue.
V pričakovanju odločitve FED-a
02. 02. 2001 00.00
Vsi glavni svetovni delniški trgi so včeraj dan preživeli v pričakovanju odločitve ameriške centralne banke, FED-a, glede spremembe obrestnih mer. Tako so tudi v dopoldanskem trgovanju v Nemčiji trgovci zamenjali le malo delnic, vendar je vodilni indeks DAX kljub temu uspel dan zaključiti više, predvsem zaradi naraščajočih tečajev tehnoloških delnic. Siemens, elektronski in inženirski gigant, največje evropsko software podjetje SAP in proizvajalec čipov Infineon Technologies so vodili vzpon na frankfurtski borzi in k vzponu DAX-a prispevali kar 42 točk. Tako se je DAX zaključil 0,65% više in dan končal na 6.795 (+55) točkah. V tem letu je pridobil že približno 7%.
Manjša prodaja avtomobilov v ZDA
02. 02. 2001 00.00
Prodaja avtomobilov v ZDA se je januarja zmanjšala za skoraj sedem odstotkov. Največji avtomobilski proizvajalci so skupno prodali 16,7 milijona avtomobilov, januarja leto prej pa 17,9 milijona avtomobilov. Kljub slabši prodaji v primerjavi z lanskim januarjem pa se je prodaja avtomobilov v primerjavi z decembrom lani, ko je bila s 14,4 milijona prodanih avtomobilov najnižja v zadnjih dveh letih, izboljšala. Slabe januarske rezultate je objavilo pet največjih avtomobilskih proizvajalcev, in sicer General Motors, Ford, Toyota, Nissan in DaimlerChrysler.
V iskanju podpore za vstop v zvezo NATO
02. 02. 2001 00.00
Po navedbah diplomatskih krogov in medijev v Washingtonu predsedniki držav, vlad in ministrov devetih držav Srednje in Vzhodne Evrope intenzivno pripravljajo sestanke s člani ameriškega kongresa in vlade, na katerih naj bi poskušali dobiti podporo za vstop v zvezo NATO. Srečanj z ameriškimi predstavniki naj bi se tako udeležili visoki predstavniki Slovenije, Albanije, Bolgarije, Estonije, Litve, Latvije, Makedonije, Romunije in Slovaške. Kot je izjavil slovaški premier Mikulas Dzurinda, se bo odločitev o tem vprašanju sprejemala v jeseni, zato je sedaj pravi čas za priprave, piše hrvaška agencija Hina.
Audi je lani zabeležil rekordno prodajo
02. 02. 2001 00.00
Svetovna prodaja Audijevih vozil se je lani v primerjavi z letom 1999 povzpela za skoraj tri odstotke na 653.404. Prihodki podjetja so se v omenjenem primerjalnem obdobju povečali za 8,4 odstotka na 32,1 milijarde nemških mark. Tudi za letos podjetje načrtuje nadaljnjo rast prodaje, ki naj bi jo med drugim dosegel z novimi modeli vozil, ki jih nameravajo poslati na trg. Do leta 2005 pa naj bi za investicijski program namenili rekordni znesek v višini 17 milijard mark. K rekordni lanski prodaji nemškega proizvajalca avtomobilov je lani največ prispeval ameriški trg, ki je tudi sicer najpomembnejši izvozni trg podjetja. Prodaja v ZDA se je namreč lani v primerjavi z letom 1999 povečala za 21,9 odstotka na 80.372 vozil.
General Electric zavrnil ugibanja o odpuščanju
02. 02. 2001 00.00
Ameriški gigant General Electric (GE) je v petek zavrnil pisanje ameriškega tednika BusinessWeek, ki je v svoji zadnji številki zapisal, da bo družba v naslednjih dveh letih odpustila 75.000 delavcev. Vodstvo GE je potrdilo, da bo do odpuščanj zaradi slabših gospodarskih razmer v ZDA prišlo, vendar število še ni znano, zato je pisanje tednika označila kot napačno.
Znižanje obrestne mere v ZDA
02. 02. 2001 00.00
Odbor ameriške centralne banke Zveznih rezerv za odprti trg (FOMC) je na čelu s predsednikom Alanom Greenspanom po pričakovanju sprejel odločitev o znižanju ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, za 50 bazičnih točk, oziroma pol odstotka, na 5,5 odstotka. Odbor petih guvernerjev Zveznih rezerv pa je na prošnjo regionalnih bank obenem znižal diskontno obrestno mero, po kateri Zvezne rezerve posojajo denar komercialnim bankam, prav tako za pol odstotka, na 5 odstotkov. Bela hiša ni posebej komentirala odločitve Feda, gospodarstveniki pa so poudarili, da je bila taka poteza dobrodošla. Vrednosti delnic na borzi se medtem niso bistveno spremenile, saj je bilo znižanje obrestnih mer pričakovano in vlagatelji so poslovne poteze povlekli že pred odločitvijo Feda.
Senat potrdil tudi Ashcrofta
02. 02. 2001 00.00
Ameriški senatorji so z 58 glasovi za in 42 proti nekdanjega kolega iz zvezne države Missouri Johna Ashcrofta potrdili za novega pravosodnega ministra ZDA, s čimer je zaključeno najbolj sporno poglavje nove administracije predsednika Georga Busha. Ashcroft je zaradi svoje konservativnosti vzbujal nasprotovanje liberalnih skupin v ZDA, zato je proti njemu glasovala tudi večina demokratskih senatorjev. Ashcroftova potrditev je bila sicer pričakovana, saj je vseh 50 republikanskih senatorjev napovedalo, da bodo glasovali zanj, v primeru enotnosti demokratskega nasprotovanja pa bi odločilni glas prispeval podpredsednik ZDA Dick Cheney.
Hitrega umika z Balkana ne bo
02. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je romunskemu zunanjemu ministru Mircei Geoanu in makedonskemu predsedniku Borisu Trajkovskemu med včerajšnjimi pogovori v Washingtonu zagotovil , da so strahovi o nenadnem umiku ameriških sil z Balkana neupravičeni.
195144inđić je za "čiščenje"
01. 02. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić, ki se bo v petek v Washingtonu o razmerah na jugu Srbije pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom, se je zavzel za "dolgoročno čiščenje" tega območja in za njegovo vrnitev pod izključni nadzor srbske policije. 195144inđić je po včerajšnji seji srbske vlade dejal, da lahko le "dolgoročno čiščenje" zagotovi mir in stabilnost na tem območju, ki bi moralo postati tamponsko območje in ga "teroristi ne bi mogli prečkati". Vzpostavitev takšnega območja je 195144inđić označil kot strateško prednostno nalogo, potrebno pa bi jo bilo doseči brez človeških žrtev. Pozdravil je še izjavo Varnostnega sveta ZN, ki je sinoči obsodil terorizem na jugu Srbije in po besedah 195144inđića "izrazil prepričanje, da morajo biti teroristi umaknjeni z območja". 195144inđić odhaja na obisk v ZDA na povabilo Powella, s katerim se bo pogovarjal o varnostnih razmerah na jugu Srbije, razmerah na Kosovu, o sodelovanju Beograda s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in o gospodarskem sodelovanju med državama.
Ashcroft pred ameriški senat
01. 02. 2001 00.00
Najbolj kontroverzni član Busheve ekipe, kandidat za generalnega tožilca John Ashcroft, bo danes najverjetneje potrjen. Senat je glede skrajno konzervativnega Ashcrofta, heroja religiozne desnice, izjemno razdeljen. Vroče debate se vlečejo že dva dni. Vendar obe strani napovedujeta, da bo Ashcroft potrjen, vprašanje je le, koliko glasoiv lahko demokrati naberejo proti. Okoli 40 od 50 demokratov naj bi glasovalo proti. Čeprav bi demokratom uspelo proceduralno zavlačevanje (filibuster), jim ne bo uspelo premagati 60 republikanskih glasov.
Nečaku Kennedyjev sodijo zaradi umora
01. 02. 2001 00.00
Sodišče v Connecticutu je odločilo, da bodo nečaku družine Kennedyjevih Michaelu Skakelu sodili kot odraslemu. Skakelu sodijo za umor Marthe Moxley leta 1975, ko sta bila oba petnajstletnika. Sedaj štiridesetletni Skakel lahko pričakuje 60 let zapora, če ga obsodijo kot odraslega. Če bi mu sodili kot mladoletniku, pa bi bil kaznovan neprimerno manj ali celo nič. Skakel je nečak vdove nekdanjega generalnega državnega tožilca ZDA Roberta F. Kennedyja. Obtožen je, da je s palico za golf do smrti pretepel Martho Moxley. Skakel je izjavil, da je nedolžen. Sodnica je v svoji obrazložitvi zapisala, da "sojenje Skakelu kot odraslemu bolj odgovarja kruti naravi zločina". Zagovornik obtoženega pa trdno verjame, da bo porota Skakela oprostila. Po njegovem odločitev sodišča, da zločin storjen v mladoletni dobi sodi po kriterijih za odrasle, kaže na nesprejemljiv trend v ameriškem sodstvu.
V Španiji trije novi primeri BSE
31. 01. 2001 00.00
Iz Španije sporočili, da so v Galiciji na severu države odkrili tri nove primere bolezni norih krav. S tem se je število obolelih živali od 22. novembra lani povzpelo na 12, je danes sporočil španski minister za kmetijstvo Miguel Arias Canete. Dve živali sta bili stari pet let, ena pa sedem let.
Vlada Georgea Busha kmalu popolna
31. 01. 2001 00.00
Ameriški senat je s 75 glasovi proti 24 potrdil imenovanje Gale Norton, nekdanje pravosodne ministrice države Kolorado, na položaj notranje ministrice v novi administraciji Georga Busha. Nortonova je bila prva Busheva ministrska kandidatka, ki ni bila potrjena soglasno, vendar, kot kaže razmerje med glasovi za in proti, ni prišlo do tako hudih težav, kot je bilo pričakovati pred glasovanjem. Senatorji so nato soglasno potrdili še nekdanjo guvernerko New Jerseyja Christie Whitman na položaj direktorice Agencije za zaščito okolja (EPA). EPA sicer ni ministrstvo, vendar se je Bush odločil, da bo Whitmanovo obdržal na kabinetni ravni.
Vesoljske obletnice v ZDA in Rusiji
31. 01. 2001 00.00
Danes mineva 30 let od izstrelitve ameriške vesoljske ladje s človeško posadko Apollo 14, 35 let od izstrelitve sovjetske samodejne vesoljske sonde Luna 9 ter 40 let od poleta šimpanza Hama. Na današnji dan pred 43 leti po ameriškem lokalnem času pa je poletel tudi prvi ameriški satelit Explorer 1.
Bush se je zahvalil Drnovšku
31. 01. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek je od ameriškega predsednika Georga W. Busha prejel pismo, v katerem se mu je ta zahvalil za čestitke ob izvolitvi. Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, je predsednik Bush v pismu zapisal, da se spominja pogovorov s premierom Drnovškom v Austinu in da se veseli njunega sodelovanja za okrepitev sodelovanja in prijateljstva med Slovenijo in ZDA.
Odzivi na sodbo v primeru Lockerbie
31. 01. 2001 00.00
Na sodbo v primeru Lockerbie so se že odzvali sorodniki žrtev atentata. Mnenja o odločitvi sodišča so deljena. Nekateri menijo, da so sodniki razsodili pravično, drugi pa sodišču očitajo premile kazni.
Senat potrdil ministrico za delo
30. 01. 2001 00.00
Ameriški senat je potrdil Elaine Chao za novo ministrico za delo, potem ko je morala od kandidature odstopiti Linda Chavez. Elaine Chao je priseljenka, ki se je rodila na Tajvanu in se z osmimi leti starosti preselila v ZDA. Zaslišanje v odboru je potekalo brez težav, največ vprašanj so ji postavljali demokratski senatorji glede odnosa do minimalne plače. Elaine Chao je glede tega le potrdila mnenje svojega predsednika, ki meni, da je minimalno plačo potrebno zvišati na 6,15 dolarja na uro, vendar ob pogoju, da ima vsaka zvezna država pravico to zvišanje odkloniti.
Vnovično znižanje obrestnih mer v ZDA
30. 01. 2001 00.00
Odbor za odprti trg ameriške centralne banke bo na dvodnevnem zasedanju v Washingtonu, ki se bo začelo danes, predvidoma znova znižal obrestne mere. Po mnenju analitikov naj bi tokratno znižanje referenčne obrestne mere znašalo pol odstotne točke, čeprav nekateri dopuščajo tudi možnost znižanja za 0,75 oz. za celo odstotno točko. Predsednik Federal Reserve Alan Greenspan naj bi po mnenju poznavalcev znižanje obrestnih mer že nakazal v govoru pred senatom minuli četrtek, ko je opozoril, da inflacija ni previsoka, medtem ko naj bi bila rast ameriškega gospodarstva "blizu ničle".