zda
Sodnik priznal izdajo informacije
19. 08. 2000 00.00
Zvezni prizivni sodnik Richard Cudahy je priznal, da je bil on tisti, ki je novinarjem posredoval informacijo o ustanovitvi Velike porote z nalogo, da razišče dokaze o morebitnem kriminalnem početju ameriškega predsednika Billa Clintona med afero Lewinsky.
Albrightova za pomoč Boliviji in Ekvadorju
19. 08. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je po včerajšnjih pogovorih z bolivijskim predsednikom Hugom Banzerjem obljubila dodatno pomoč ZDA Boliviji v boju proti ilegalni proizvodnji drog in ob tem dodala, da je tovrstna pomoč v interesu ZDA. Dosedanji program proti drogam je bil namreč premalo uspešen.
Seminar slovenskega jezika in kulture
18. 08. 2000 00.00
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu na zunanjem ministrstvu in ministrstvo za šolstvo in šport v sodelovanju z zavodom za šolstvo in šport letos ponovno organizirata seminar slovenskega jezika in kulture za učitelje, ki v Kanadi in ZDA poučujejo slovenske rojake, predvsem otroke, slovenščino in geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti Slovenije. Seminar s 16 udeleženci poteka od 18. do 27. avgusta v izobraževalnem centru Radovljica, udeležuje pa se ga 11 učiteljev iz ZDA in pet iz Kanade. Poleg strokovnega izpopolnjevanja bodo udeleženci imeli priložnost spoznati tudi nekaj slovenskih krajev.
Al Gore sprejel nominacijo stranke
18. 08. 2000 00.00
Ob sinočnjem zaključku 43. nacionalne konvencije Demokratske stranke v Los Angelesu je imel podpredsednik ZDA Albert Gore, po mnenju večine političnih komentatorjev, najboljši govor v svojem življenju in sprejel nominacijo stranke za naslednjega predsednika ZDA in obljubil trd boj za ameriške družine. Govor je bil zanj izrednega pomena, saj je bilo prav od tega nastopa odvisno, ali se bo uspel prebiti iz sence predsednika Billa Clintona kot sam svoj mož, prepričati demokratsko bazo, da si zasluži nominacijo, in osvojiti neodvisne volivce, ki bodo tudi letos odločali, kdo bo naslednji stanovalec v Beli hiši.
Gore uradni demokratski predsedniški kandidat
17. 08. 2000 00.00
Na nacionalni konvenciji Demokratske stranke so danes tudi uradno nominirali podpredsednika Ala Gorea za strankinega predsedniškega kandidata. Florida je dala Goreu odločilnih 186 glasov, da je dosegel potrebnih 2,170. Za jutri pa so napovedali postopek za potrditev nominacije podpredsedniškega kandidata - senatorja Josepha Liebermana. Gore je na konvenciji predstavil svoj program z geslom Vizija prihodnosti. Gore vstopa v boj z novimi rezultati raziskav javnega mnenja, ki kažejo, da je izničil prednost republikanskega kandidata Georgea W. Busha.
Upanje za posadko podmornice ugaša
17. 08. 2000 00.00
Britanska reševalna ekipa s posebno mini-podmornico je danes na krovu norveške oskrbovalne ladje odplula iz pristanišča Trondheim na kraj nesreče ruske podmornice, kjer se bo pridružila preostalim reševalcem. Ladja bo do tja potrebovala dva dneva. Proti severu pa že pluje norveška ladja s skupino poklicnih potapljačev. Britanska reševalna mini-podmornica, imenovana LR5 rešilno plovilo, ni bila nikoli prej uporabljena v resnični reševalni akciji, so povedali z britanskega Obrambnega ministrstva. Vendar je bila zasnovana za točno take reševalne akcije. S posadko treh članov lahko služi kot podvodni reševalni čoln za 16 ljudi hkrati. Predsednik Clinton je včeraj ponovil ponudbo predsedniku Putinu, da so ZDA pripravljene pomagati Rusiji pri reševanju podmornice, so javili iz Bele hiše. Doslej je Rusija te ponudbe zavrnila. Anonimni vir iz Washingtona je izjavil, da vojaška obveščevalna služba ZDA ni ugotovila nikakršnih znakov življenja v ruski podmornici vse od trenutka, ko je je obstala na dnu oceana prejšnji vikend. Prav tako so povedali, da naj bi podpmornica potonila zaradi eksplozije in ne zaradi trka. Obveščevalni častnik ni povedal kako so prišli do teh informacij, vendar je zagotovil, da niso zaznali nobene radijske komunikacije ali udarcev po trupu. Vendar je opozoril, da to še ne pomeni, da ni kakšnih preživelih. Ruski obrambni minister Igor Sergejev je danes dejal, da je najverjetnejši vzrok za nesrečo ruske jedrske podmornice v Barentsovem morju trčenje z "zunanjim objektom". To so pokazali podvodni posnetki območja nesreče, ki jih bo pregledala posebna vladna komisija. Sergejev je omenil možnost, da bi podmornica trčila s kakšno zahodno podmornico, vendar je kot najverjetnejši vzrok navedel eksplozijo na podmornici ali mine iz druge svetovne vojne.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Bill Clinton predal "štafeto" Alu Goru
16. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je v mestecu Monroe v zvezni državi Michigan, ki naj bi simboliziralo osem let gospodarskega razcveta pod njegovo administracijo, podpredsedniku Alu Goru predal "štafetno palico" prvega moža Demokratske stranke. Oba sta vnovič poudarila pomen kontinuitete demokratske administracije za ameriško blaginjo, ki naj bi bila v hudi nevarnosti zaradi napovedi republikanskega predsedniškega kandidata Georga Busha mlajšega o porabi proračunskih presežkov za davčne olajšave.
Začetek nacionalne konvencije demokratov
15. 08. 2000 00.00
V Los Angelesu se je sinoči začela 43. nacionalna konvencija ameriške demokratske stranke, na kateri naj bi 5000 delegatov za predsedniškega kandidata stranke na ameriških volitvah uradno potrdilo Ala Gora. Vrhunec prvega dne konvencije je bil poslovilni govor dosedanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je poudaril zasluge podpredsednika Gora, njun osemletni mandat v Beli hiši pa ocenil kot pozitivnega. Clinton je pred navdušeno množico v dvorani Staples centra Gora označil kot človeka, ki je najbolj primeren, da kot njegov naslednik zagotovi blaginjo, napredek in mir. Pred Clintonom je na konvenciji nastopila tudi prva dama ZDA Hillary Clinton, ki je prišla na oder ob spremljavi melodije Franka Sinatre "New York, New York", kar je v skladu z njeno kandidaturo za zvezno senatorko iz države New York. Tudi Hillary je navzoče in volivce pozvala, naj volijo za Gora, ki bo svoj vrhunec konvencije doživel v četrtek, ko bo po uradni razglasitvi za kandidata opravil govor z upanjem, da mu bo uspelo ujeti republikanskega kandidata Georga Busha, ki še vedno vodi v javnomnenjskih raziskavah. V sredo naj bi imel svoj nastopni govor tudi podpredsedniški kandidat demokratov, senator iz Connecticuta Joseph Lieberman.
Sodišče za vojne zločine v Sierri Leone
15. 08. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je danes odobril ustanovitev posebnega mednarodnega sodišča za sojenje obtoženim vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v Sierri Leone. Članice VS so soglasno izglasovale resolucijo, ki upošteva prošnjo vlade Sierre Leone za pomoč ZN pri ustanovitvi posebnega sodišča za sojenje zločincem v državi.
Mednarodna pisarna ŠOU poleti ne počiva
15. 08. 2000 00.00
Kljub lenobnemu poletnemu času in visokim temperaturam vlada v Mednarodni pisarni Študentske organizacije Univerze v Ljubljani delovni utrip, saj pridno delajo na vseh treh večjih področjih svoje dejavnosti: v resorju za mednarodno sodelovanje, strokovni službi in na področju izmenjave strokovnih praks. O uspešnosti delovanja Mednarodne pisarne pričajo tudi sicer suhoparni, a zgovorni statistični podatki za lani, ko so izmenjali 3040 študentov, se udeležili 254 mednarodnih projektov v tujini in jih 57 organizirali v Sloveniji, sodelovali s 77 državami sveta ter povečali mobilnost študentov glede na prejšnje leto za enajst odstotkov. Kot je v pogovoru za STA povedala vodja Mednarodne pisarne Tanja Grželj, pa je sicer poletje predvsem v znamenju živahnega delovanja t.i. Recepcije. To je program Mednarodne pisarne, namenjen tujim študentom, ki pridejo v Ljubljano na študijsko izpopolnjevanje ali opravljanje strokovne prakse. Osnovni namen programa je socializacija in integracija teh študentov v slovensko družbo in okolje. V Slovenijo si je lani prišlo nabirati strokovne izkušnje 338 tujih študentov, in sicer največ iz Nemčije, Španije, Češke republike, Avstrije, ZDA, Portugalske, Egipta, Grčije, Hrvaške, Velike Britanije, Francije in Poljske. Slovenskih študentov, ki so se podali na opravljanje dela študijskih obveznosti v tujino, pa je bilo nekaj več kot 200. Skupno so bile izmenjave opravljene z 58 državami.
Nadaljevanje reševalne akcije
15. 08. 2000 00.00
V Barentsovem morju se nadaljuje reševanje 116-članske posadke ruske jedrske podmornice Kursk, ki je potonila v nedeljo in leži približno sto metrov pod morjem. Reševalno akcijo, v kateri sodeluje deset ladij in podmornice, otežujeta slabo vreme in močan veter. Reševalci skušajo na podmornico pritrditi poseben zvon, ki bi podmornici omogočil oskrbo s kisikom in vodo. Doslej še ni podatkov o mrtvih ali ranjenih članih posadke podmornice, čeprav se po poročanju televizijske postaje NTW razmere na podmornici poslabšujejo, saj zmanjkuje zalog kisika in vode. Posadka z reševalnimi ladjami na površju ohranja zvočni stik. Vzrok nesreče še vedno ni znan, po mnenju generalštaba ruske vojske pa obstaja precejšnja verjetnost, da je podmornica trčila v kako tujo ladjo, saj so na njej vidni znaki hudega trčenja. Pomoč pri reševanju potopljene ruske podmornice je ponudila Norveška, po poročanju televizijske postaje CNN pa tudi ZDA.
Poljakinja "preglasila" konkurenco
15. 08. 2000 00.00
Poljakinja Dagmar Stanek je nedavno na tekmovanju v jakosti glasu v poljskem mestu Goldap na severu države, edinem tovrstnem tekmovanju v Evropi, "prekričala" 300 konkurentov iz Poljske, ZDA, Avstrije in Češke in zmagala, je poročala državna poljska televizija. Po poročanju televizije je Dagmarin krik dosegel moč 126,1 decibela, kar je enako moči zvoka, ki nastane ob predrtju avtomobilske pnevmatike. Med moškimi "kričači" je zmagal Pavel Dabrowski. Njegov krik je dosegel moč 125,3 decibela.
Najbolj gledani filmi v ZDA
15. 08. 2000 00.00
Filma "Hollow Man" in "Space Cowboys" si delita prvo mesto na vrhu ameriških filmskih lestvic. Po navedbah nekega studia sta tako triler s Kevinom Baconom v glavni vlogi kot film s Clintom Eastwoodom v blagajne prinesla vsak približno 13 milijonov ameriških dolarjev. Na tretje mesto se je uvrstila novost "Pomlad v New Yorku", ljubezenska zgodba z Richardom Gereom in Winono Ryder v glavnih vlogah. Film, prvo delo v angleškem jeziku na Kitajskem rojene režiserke Joan Chen, je v blagajne prinesel 11,5 milijona ameriških dolarjev. Četrto mesto je z 11,1 milijona dolarjev pripadlo novi nogometni komediji z naslovom "The Replacements", peto mesto pa je zasedla komedija Eddieja Murphyja "Nutty Professor II: The Klumps".
Spopadi med Srbi in pripadniki KFOR
14. 08. 2000 00.00
Pripadniki mednarodnih mirovnih sil KFOR so danes prevzeli talilnico svinca v metalurškem kompleksu v Zvečanu v bližini Kosovske Mitrovice, pri čemer je prišlo do nasilnih protestov srbskega prebivalstva. Britanske, francoske in danske pripadnike KFOR, ki so okoli 5. ure vdrli in brez nasilja zasedli talilnico, ki je ogrožala okolje, sta obkrožili dve skupini več kot 200 Srbov in jih obmetavali s kamenjem. Spopadi so se nato nadaljevali tudi v središču Zvečana. Po navedbah očividcev je bilo več ranjenih na obeh straneh. Razmere so se umirile, ko so se britanski pripadniki KFOR iz Zvečana umaknili proti Kosovski Mitrovici.
Atomska bomba v grenlandskih vodah?
14. 08. 2000 00.00
Po poročanju danskega časnika naj bi ena od štirih vodikovih bomb, ki jih je med nesrečo leta 1968 nosil ameriški bombnik B-52, še vedno ležala na morskem dnu nekje blizu ameriškega letalskega in radarskega oporišča Thule na Grenlandiji, ki ga nameravajo Združene države Amerike uporabiti za vzpostavitev spornega protiraketnega ščita. Kot je danes zapisal Jyllands Posten, zaupni dokumenti skupine nekdanjih delavcev iz oporišča, ki so ga leta 1952 zgradile ZDA, kažejo, da četrta vodikova bomba z omenjenega bombnika, ki je strmoglavil v zalivu Baffin ob oporišču, najverjetneje nikoli ni bila najdena. Ostale tri bombe so ob udarcu eksplodirale.
<TABLE align="right" border="0" cellPadding="3" cellSpacing="3"><TBODY><TR><TD width="136"><FONT face="Verdana, Arial, Helvetica, sans-serif" size="2"><DIV class="slike"> <img src=/image_server/svet/1000411_S.jpg ><br><DIV class="naslovSlike"><SMALL>Moreb
14. 08. 2000 00.00
Jutri se bo v Los Angelesu začela nacionalna konvencija demokratske stranke, na kateri bodo potrdili predsedniško kandidaturo Ala Gora za novembrske volitve v Združenih državah. Konvencije se bo udeležilo več kot 4000 delegatov iz vseh zveznih držav, dogajanje pa bo spremljalo tudi 20 tisoč domačih in tujih gostov. V centru Staples, kjer se bodo jutri zbrali demokratski delegati, potekajo še zadnje priprave na jutrišnje zborovanje. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah je republikanski kandidat Bush med ljudmi bolj priljubljen. Ali bo ameriška javnost v prihodnosti bolj naklonjena kandidatu Goru je odvisno prav od demokratske konvencije.
Odkrili doslej še neznano delo Oscarja Wilda
13. 08. 2000 00.00
Nek zasebni zbiratelj je po poročanju časnika Sunday Times našel še nedokončano gledališko delo angleškega pisatelja Oscarja Wilda (1854-1900). V najdeni Tragediji neke ženske naj bi Wilde opisoval svojo nezvestobo. Zbiralec in poznavalec Neal Kydd je 52-strani dolg rokopis odkril v knjžnici na Univerzi v Kaliforniji. Wilde omenjenega rokopisa, ki se je v ZDA znašel leta 1929, ni dokončal, ampak ga je prodal nekemu dramatiku.
Holyfield nov svetovni prvak po verziji WBA
13. 08. 2000 00.00
Ameriški boksar Evander Holyfield je v dvoboju za naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji po verziji WBA v Las Vegasu po točkah premagal rojaka Johna Ruiza. S to zmago je postal Holyfield prvi boksar v zgodovini s štirimi naslovi najboljšega v težki kategoriji. Vsi trije sodniki so po 12 rundah zmago dosodili Holyfieldu, eden s 116:112, preostala dva pa s 114:113. Holyfield (37 zmag-4 porazi-1 remi) je za zmago prejel pet, Ruiz (36-4) pa 1,1 milijona ameriških dolarjev.
Bo Amerika tokrat prisluhnila Kučanu?
13. 08. 2000 00.00
Komentator časopisa New York Times Anthony Lewis se je med obiskom v Sloveniji pogovarjal s predsednikom Milanom Kučanom o možnih ukrepih zahoda za preprečitev agresije na Črno Goro in predsednikove odgovore objavil v sobotni številki časopisa. "Milan Kučan, predsednik najuspešnejše od nekdanjih jugoslovanskih republik, pozna jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića že 40 let in odkar se je ta pred ducatom let podal na pot demagogije in prelivanja krvi, je zahodu ponudil modre nasvete, ki so bili prevečkrat ignorirani," piše Lewis. Kučan je v pogovoru z Lewisom Američanom svetoval, naj povečajo navzočnost šeste flote v jadranskem morju in naj bodo pripravljeni, da črnogorskemu predsedniku Milu Djukanoviću pomagajo z vojaškimi inštruktorji.
Castro praznoval 74. rojstni dan
13. 08. 2000 00.00
Kubanski predsednik Fidel Castro je današnji 74. rojstni dan praznoval tudi v družbi približno 4000 diplomantov medicinske fakultete, ki so pred Castrom zaprisegli, da bodo zvesti idejam socialistične revolucije. Kubanski voditelj je med 15-minutnim govorom med drugim poudaril, da je Kuba postala območje zdravja, "čeprav si je imperializem prizadeval za uničenje kubanskih načrtov". Tako je bilo leta 1959 na Kubi samo 6000 zdravnikov, od katerih jih je polovica odšla v ZDA, medtem ko ima Kuba danes 67.000 zdravnikov, je dejal. Castro je hvalil kubanski sistem javnega zdravstva in program pomoči za države t.i. tretjega sveta. Po njegovem prepričanju je zdravstveni sistem eden najboljših dosežkov vlade. V enajstih državah v razvoju tako deluje 1800 kubanskih zdravnikov. Dva med njimi sta v Venezueli zaprosila za politični azil, dva pa sta enako prošnjo vložila v Zimbabveju.
Stota obletnica boksarske vstaje
12. 08. 2000 00.00
Te dni mineva sto let od zatrtja boksarske vstaje na Kitajskem, ki je bila uperjena proti krščanstvu in tujcem. Evropske države, ZDA in Japonska so 14. avgusta 1900 v Peking poslale svoje čete, ki so končale 55-dnevno obleganje diplomatske četrti. Leta 1899 začet upor tajne zveze boksarjev oziroma zveze pravične in složne pesti, katere člani so častili staro kitajsko borilno veščino in so se čutili neranljive, je bil poskus, da bi v 19. stoletju v polkolonialno odvisnost potonjeno Kitajsko osvobodili tujega vpliva in nacionalne sramote.
Reformna stranka razpadla na dva dela
11. 08. 2000 00.00
Reformna stranka ZDA, ki bi morala v petek začeti z nacionalno konvencijo v kalifornijskem Long Beachu in na njej izbrati predsedniškega kandidata, bo imela namesto ene kar dve konvenciji, potem ko so se delegati razdelili na dva dela. Večji del delegatov podpira skrajno konservativnega televizijskega komentatorja in nekdanjega pisca govorov za predsednika Richarda Nixona Patricka Buchanana, drugi del delegatov pa je že v sredo zapustil prizorišče konvencije, se preselil v bližnji hotel in napovedal svojo konvencijo. O tem, kdo ima prav, bo moralo na koncu odločati sodišče, saj so privrženci ustanovitelja stranke Rossa Perota, ki jim Buchanan naenkrat več ni všeč, vložili pritožbo pri zvezni volilni komisiji zaradi domnevne poneverbe glasov. Perotova stran Buchananu zameri predvsem zaletavost pri socialnih temah, s katerimi naj se Reformna stranka ne bi ubadala. Perot in ustanovitelji stranke so v platformo zapisali prizadevanja za reformo financiranja političnih kampanj, prizadevanje za davčno disciplino in druge predvsem gospodarske teme, medtem ko menili, da se država v socialna vprašanja ne sme vmešavati. Buchanan je vse skupaj postavil na glavo in v primeru izvolitve obljublja, da bo poskrbel za odpravo pravice do splava, homoseksualcem in ženskam prepovedal služenje v oboroženih silah, vrnil vse vojake, ki so v tujini, nazaj v ZDA, predsedniku Billu Clintonu pa ob predaji dolžnosti prebral njegove pravice in ga poslal za zapahe.
Število požarov se zmanjšuje
11. 08. 2000 00.00
Na zahodu ZDA se je danes prvič po več tednih zmanjšalo število požarov. Gasilci so se danes borili s 60 požari, še včeraj pa s 65. V boju proti najhujšim požarom v zadnjih 50 letih pa so ZDA prejele pomoč številnih držav. Sosednja Kanada je na zahod ZDA poslala več sto izurjenih gasilcev, iz Mehike bodo poslali gasilne naprave, ZDA pa so za pomoč zaprosile tudi Avstralijo in Novo Zelandijo.
Diskografski monopolisti na zatožni klopi
11. 08. 2000 00.00
Največje svetovne diskografske hiše - Sony Music, BMG Music, Warner Music, Universal Music in EMI - so se v ZDA znova znašle na zatožni klopi. Pritožba, ki jo je na sodišču v New Yorku vložilo 28 ameriških zveznih držav, diskografske hiše bremeni tihega dogovora o enotnih cenah za ameriški trg. Diskografske hiše naj bi trgovcem na drobno predpisale določene cene in jim v zameno za to ponudile pomoč pri oglaševanju. Če se jim je kakšen trgovec poskusil upreti, je to drago plačal pri uveljavljanju na izjemno konkurenčnem trgu. Diskografske hiše naj bi z omenjeno politiko začele v letih 1995 in 1996, da bi napravile konec konkurenčnim trgovcem, zaradi katerih se je cena kompaktnih plošč spustila tudi pod deset dolarjev. Pet vodilnih diskografskih hiš naj bi sicer v ZDA obvladovalo 85 odstotkov trga, kjer se letno obrne 15 milijard dolarjev. Tožbo proti diskografskim hišam je sicer letos že vložila zvezna komisija za ameriški trg, proces pa se je končal s sporazumom, v skladu s katerim naj bi diskografske hiše prenehale z omenjeno politiko.
Chenova vendarle za ZDA
11. 08. 2000 00.00
Kitajska olimpijska prvakinja v hitri hoji Yueling Chen je s strani Kitajskega olimpijskega komiteja dobila zeleno luč za nastop OI v Sydneyju pod zastavo ZDA. Najprej prošnji Američanov niso ugodili, saj je Chenova pridobila novo državljanstvo šele aprila letos. Olimpijski zakonik namreč predvideva, da lahko država prepove nastope športniku za drugo državo, če še niso pretekla tri leta odkar je spremenil državljanstvo. Naposled so le popustili.
Trije tipi pnevmatik umaknjeni tudi z evropskega trga
11. 08. 2000 00.00
Družba Bridgstone-Firestone je s sedeža svoje evropske podružnice v Bruslju danes sporočila, da z evropskega trga, tako kot je dan pred tem z ameriškega, prostovoljno umika iz prodaje oz. uporabe tri tipe pnevmatik za vozila s pogonom na štiri kolesa. Gre za pnevmatike Radial ATX in ATX II ter Wilderness AT, izdelane v ZDA, ki jih lahko lastniki ne glede na njihovo starost brezplačno zamenjajo z novimi. Podružnica Bridgestone-Firestone Europe je ob tem poudarila, da se je za prostovoljni umik omenjenih pnevmatik odločila, čeprav je na evropskem trgu navzoče le omejeno število teh pnevmatik in njihova kakovost ni bila postavljena pod vprašaj zaradi nesreč.
Arafat prispel v Moskvo
11. 08. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je včeraj prispel na dvodnevni obisk v Moskvo, med katerim bo poskusil doseči večje vključevanje Rusije v mirovni proces na Bližnjem vzhodu. Arafata je na letališču pričakal ruski zunanji minister Igor Ivanov. Nekaj ur pred Arafatovim prihodom sta se po telefonu pogovarjala ruski predsednik Vladimir Putin in izraelski premier Ehud Barak. Kot so sporočili iz Kremlja, je Putin po pogovoru dejal, da bo Rusija kot sopokroviteljica mirovnega procesa naredila vse, da bi dosegli sporazum med stranema, s ciljem zagotoviti trajen in trden mir na območju. Arafat, ki je v Moskvo prispel iz Teherana, naj bi pri ruskem vodstvu iskal k podporo za palestinska stališča v mirovnih pogajanjih z Izraelom. ZDA so Rusijo po nedavnem propadu izraelsko-palestinskih pogajanj v Camp Davidu pozvale, naj bolj dejavno sodeluje v diplomatskih prizadevanjih za rešitev bližnjevzhodne krize.
Clintonova javna izpoved o aferi Lewinsky
11. 08. 2000 00.00
Teden dni pred nacionalno konvencijo svoje stranke je demokratski ameriški predsednik Bill Clinton včeraj v doslej najbolj odkriti javni izpovedi povedal, da je dve leti po aferi s pripravnico Bele hiše Monico Lewinsky, ki ga je skoraj stala predsedniškega položaja, našel notranji mir. V govoru pred 4500 pastorji na evangeličanskem verskem vrhu v predmestju Chicaga je Clinton svoje razmerje z Lewinskyjevo označil za veliko napako.
Pivovarna Union s pivom v plastenki
10. 08. 2000 00.00
Pivovarna Union je v svoj proizvodni program uvrstila novo vrsto piva - Lager, ki ga poleg v standardno, stekleno embalažo, kot prva v Sloveniji polni v plastenke. Plastenke so obdelane s posebnim postopkom plazme, ki zagotavlja 35-krat manjšo propustnost plinov kot navadna PET embalaža, možna pa je tudi reciklaža. Pivo shranjeno v plastenki ohrani nespremenjen okus in vonj.