zdaj
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.
Število mrtvih po napadu v Luksorju narašča
17. 11. 1997 00.00
Po pisanju egiptovske agencije Mena je v današnjem napadu islamskih skrajnežev na turistični avtobus v Luksorju umrlo 11 tujih turistov in 11 Egipčanov. Varnostne sile pa so ubile vseh šest napadalcev, je sporočila egiptovska televizija.
Avstrijski predsednik bo kandidiral na pomladanskih predsedniških volitvah
14. 11. 1997 00.00
Avstrijski predsednik <b>Thomas Klestil</b> je danes uradno napovedal kandidaturo na predsedniških volitvah, ki bodo spomladi prihodnje leto. Kot je poudaril, pa se bo odpovedal predvolilni kampanji v običajnem smislu. Klestil, ki je bil na volitvah kot kandidat ljudske stranke leta 1992 izvoljen s 56,89 odstotka glasov, zdaj trdi, da ne bo kandidat stranke, kar povsem ustreza tudi njegovemu dosedanjemu opravljanju dolžnosti.
Kofi Annan se bo sestal z podpredsednikom iraške vlade
13. 11. 1997 00.00
Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Kofi Annan naj bi se na sedežu ZN v New Yorku danes sestal s podpredsednikom iraške vlade Tarekom Azizom. Srečanje je zahteval Aziz, potem ko je Varnostni svet ZN včeraj soglasno izglasoval zaostritev sankcij zoper Irak. Z njimi naj bi Bagdad prisilili k preklicu izgona ameriških inšpektorjev posebne komisije ZN za razoroževanje Iraka (UNSCOM). Namestnik iraškega premiera je sinoči na televizijski postaji CNN obsodil <i>nepravično</i> odločitev Varnostnega sveta. Tarek Aziz je ponovil, da Bagdad vztraja pri izgonu ameriških inšpektorjev, ki da ga je treba zdaj uresničiti.
Kriza v Aziji je <i>prikrit blagoslov</i>
13. 11. 1997 00.00
Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Michel Camdessus je danes v Singapuru izjavil, da se bo finančna in denarna kriza držav jugovzhodne Azije pokazala kot <i>prikrit blagoslov</i>. Kot je pokazal primer Mehike, lahko gospodarstva, ki jih zdaj preteresa kriza, v nekaj letih pričakujejo ponovno solidno rast. Dejal je še, da obstaja <i>potencial za visoke stopnje rasti v prihodnjih dveh desetletjih</i>. Finančna in denarna kriza na Tajskem, Filipinih, v Indoneziji in Maleziji je po mnenju Camdessusa kriza zaupanja, resda pa je izgubljeno zaupanje težko povrniti in je za to potrebno nekaj časa.
Mesečna plača - 150 rol tolatenega papirja
05. 11. 1997 00.00
Delavci tovarne ur v ruskem mestu Penza, ki se je znašla v denarnih težavah, so prejeli dodatek k plači, ki so ga domov nosili kar tri dni. Nikakor ne kaže trditi, da so se s tem počutili bistveno bogatejše, saj so jim dodatek izplačali v toaletnem papirju. Vsak delavec je prejel približno 150 rol toaletnega papirja, poroča časnik Izvestija. Da so jih lahko prinesli domov, so v povprečju potrebovali kar tri dni. Zdaj pa imajo težave, ker papirja ne morejo spraviti v promet. Eden od delavcev je hotel z njim plačati najemnino, vendar so občinski uradniki njegovo ponudbo zavrnili.
Nemška vladna koalicija sklenila dogovor o solidarnostnem davku
02. 10. 1997 00.00
Predstavniki nemške vladne koalicije so ponoči dosegli dogovor o nadomestitvi sredstev v državni proračun v primeru odprave t.i. solidarnostnega davka, namenjenega financiranju obnove nekdanje Vzhodne Nemčije. Davek, ki zdaj znaša 7,5 odstotkov davka na dohodek, naj bi se s 1. januarjem 1998 zmanjšal na 2 odstotka.
Dokončan priključek Arja vas
02. 10. 1997 00.00
Na avtocestnem odseku Arja vas-Vransko je dokončan tudi priključek Arja vas, tako da je avtocesta od Hoč do Vranskega zdaj v celoti prevozna po štirih voznih pasovih. Dela so bila končana včeraj, promet pa danes že poteka po štiripasovnici tudi v območju priključka Arja vas, so sporočili iz Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS).
Union Olimpija in Zmago Sagadin za slovensko košarko
10. 09. 1997 00.00
Medtem ko se košarkaji Uniona Olimpije zavzeto pripravljajo na začetek nove evropske in domače sezone, pa pri največjem slovenskem klubu niso zanemarili odgovornosti za razvoj celotne slovenske košarke. Najuspešnejši slovenski trener Zmago Sagadin bo tako pomagal pri delu z reprezentanco novemu selektorju Borisu Zrinskemu, skupaj s klubom pa že zdaj pomaga pri razvoju drugih slovenskih klubov.