zdravstvene raziskave

'Nasilje ni osebna težava posameznice, je kaznivo dejanje, ki ga ne smemo le nemo opazovati'

25. 11. 2021 11.37

Vsakršno nasilje nad ženskami in deklicami je nesprejemljivo, je ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami zapisal varuh človekovih pravic. Poudaril je, da se je treba zavedati, da je za nasilje odgovorna oseba, ki povzroča nasilje, ne glede na to, kaj reče žrtev. Tudi pri Policiji vsako leto novembra in decembra pozornost posvečajo zaščiti ranljivejših skupin, kot so otroci in ženske. Letno obravnavajo okrog 80.000 različnih kaznivih dejanj – od več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju, ki so na videz blagih oblik, do tistih najhujših, kot so umori v družini. V Svetu Evrope pa opozarjajo, da razvoj novih tehnologij omogoča nove možnosti za nasilje.

Od srede samotestiranje v šolah: 'Otroci so ključen dejavnik pri širjenju pandemije'

16. 11. 2021 11.44

Obvezno samotestiranje na novi koronavirus bodo v šolah začeli izvajati v sredo. Tistim učencem in dijakom, ki se ne bodo samotestirali, bodo začasno prepovedali zbiranje v šoli in odredili izobraževanje na daljavo. Ukrepom nasprotujejo nekateri starši, ravnatelji pa so izpostavljeni njihovim pritiskom. A podatki kažejo, da so prav otroci ključen dejavnik pri širjenju pandemije, opozarja podatkovni znanstvenik Aleks Jakulin, član ekipe Covid-19 Sledilnika. Podobno je povedal tudi pediater Denis Baš, ki hkrati poudarja, da je samotestiranje enostavno, neboleče in ne pušča posledic.

'Znanost je jedro naše civilizacije. Če jo zavračamo, se vračamo v kameno dobo'

15. 11. 2021 13.25

SAZU in predstavniki zdravstvene stroke znova pozivajo k cepljenju. Virologinja Avšič Županc pravi, da je trenutno edini gostitelj novega koronavirusa človek, v zgodovini pa se je pokazalo, da lahko take viruse izkoreninimo le s cepljenjem. Predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino UKC Ljubljana Marko Noč pa je poudaril, da je umrljivost bolnikov, ki pridejo na intenzivno terapijo, okrog 50-odstotna. Pri cepljenih je verjetnost, da bodo tam pristali, desetkrat manjša kot pri necepljenih.

Britanci kot prvi na svetu odobrili tableto proti covidu za uporabo doma

04. 11. 2021 14.09

Britanska agencija za zdravila je kot prva na svetu odobrila uporabo oralnega protivirusnega zdravila molnupiravir, ki je namenjeno zdravljenju covida-19 pri odraslih. Klinične raziskave so pokazale, da lahko jemanje tablet, ki so bile prvotno razvite za zdravljenje gripe, tudi pri covidnih bolnikih prepolovi tveganje za hospitalizacije in smrti. Zdravstveni minister Sajid Javid je tovrstno zdravljenje že označil za prelomno pri pomoči najranljivejšim.

V akciji Manj svečk za manj grobov zbranih več kot 60.000 evrov

02. 11. 2021 11.26

V letošnji ekološko-humanitarni akciji Manj svečk za manj grobov so zbrali že več kot 60 tisoč evrov, znesek pa se še povečuje, saj donacije še vedno pritekajo. Fundacija Svečka bo vsa zbrana sredstva namenila za zdravstvene terapije, invalidska vozila in vozičke, dvigala ter reševalno in drugo zdravstveno opremo.

Peking zavrnil poročilo ameriških obveščevalcev in ZDA pozval, naj preneha z napadi

31. 10. 2021 12.53

Peking se je ostro odzval na posodobljeno poročilo ameriških obveščevalnih služb o izvoru novega koronavirusa in ga označil za političnega in lažnega. Washington so pozvali, naj preneha napadati Kitajsko.

Zdravljenje je že lahko prilagojeno posamezniku

18. 10. 2021 00.15

Inovacije nam morajo pomagati živeti kakovostno življenje. Roche prinaša rešitve za pravo zdravljenje za pravega posameznika ob pravem času.

Nesmrtna Henrietta Lacks: njene celice še danes rešujejo življenja

17. 10. 2021 17.30

Pred 70 leti je temnopolta 31-letna Henrietta Lacks zbolela za rakom na materničnem vratu in nekaj mesecev po diagnozi umrla. Njene rakave celice, ki so jih brez njenega vedenja takrat odvzeli v bolnišnici, pa živijo in se razmnožujejo še danes. Številnih medicinskih raziskav in prebojev ne bi bilo brez njih. Med drugim so s pomočjo celic HeLa razvili cepivi proti HPV in proti otroški paralizi, nenazadnje pa jih uporabljajo tudi pri raziskavah o covidu-19. Dolga leta zamolčana junakinja je zdaj posthumno prejela priznanje Svetovne zdravstvene organizacije za svoj prispevek k razvoju znanosti, predvsem na področju medicine in farmacije.

Zakaj čakamo nevzdržno dolgo na preglede in operacije?

12. 10. 2021 06.00

Leto in pol čakanja na revmatološki pregled, več kot pol leta za prvi pregled pri kardiologu, na drugi strani prej kot v enem letu ne boste na vrsti za operacijo gležnja, kolena, kolka, za operacijo hrbtenice boste čakali v povprečju celo dobri dve leti. Nekateri krivijo ZZZS, ker ne plačuje dovolj programa v bolnišnicah. A ZZZS odgovarja: krivda je na strani zdravstvene politike.

Redna telesna vadba: dolgoročna naložba v duševno in telesno zdravje

10. 10. 2021 12.48

Vztrajati pri športnih aktivnostih je izračun, ki se obrestuje v vseh pogledih. Redna telesna dejavnost preprečuje številne bolezni, zmanjšuje stres in izboljšuje počutje. To je zdaj, med koronakrizo, še pomembnejše, saj športno udejstvovanje zmanjšuje tveganje za virusno okužbo in pomaga premagovati psihične stiske, ki postavljajo ljudi v tem obdobju v težavne situacije. Tega se dobro zavedajo člani centra CrossFit Ljubljana, ki so kljub vsem omejitvam ostali povezani in niso opustili treningov. Kako vadba za moč, kakršna je CrossFit, vpliva na duševno zdravje in celostno dobro počutje?

Omejitveni ukrepi zaradi pandemije vplivajo na vsakega sedmega otroka

05. 10. 2021 12.03

Kmalu se bo začelo tretje leto življenja s pandemijo covida-19, kar močno vpliva na duševno zdravje in dobro počutje otrok in mladostnikov. Po podatkih UNICEF skoraj 46.000 mladostnikov vsako leto umre zaradi samomora, kar je eden od petih najpogostejših razlogov za smrt v tej starostni skupini. Države pa premalo vlagajo v obravnavo psiholoških težav otrok in mladostnikov. Poročilo UNICEF navaja, da se po vsem svetu za stroške na področju duševnega zdravja nameni približno dva odstotka državnega proračuna za zdravstvo.

Rak dojk letno v povprečju terja življenja 420 žensk, zbolevajo pa tudi moški

01. 10. 2021 06.00

Leta 2018 je v Sloveniji za rakom dojk zbolelo 1527 oseb, od tega 11 moških. Žal je bila bolezen usodna za 473 žensk in 5 moških. Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah, zato je še toliko bolj pomembno pravočasno odkrivanje in učinkovito zdravljenje bolezni. Dobra novica je, da je na voljo vedno več novih zdravil, prav tako si z veliko hitrostjo sledijo uspešna poročila rezultatov kliničnih raziskav, ki obetajo številne novosti tako v zdravljenju zgodnjega raka kot tudi razsejane bolezni v naslednjih letih.

Ko dostop do zdravstvene oskrbe ni več pravica, ampak privilegij

01. 10. 2021 06.00

Slovenski zdravstveni sistem je unikaten, še najbolj se mu morda približa britanski. Tudi v Veliki Britaniji je pandemija pustila posledice, predvsem izjemno dolge čakalne vrste – na zdravljenje namreč čaka 5,3 milijona Britancev. Čakalne dobe so medtem bistveno krajše na Nizozemskem, kjer marsikateri državljan za zavarovanje sicer plača manj kot Slovenec. Na drugi strani pa so ZDA – edina država razvitega sveta, ki ne zagotavlja univerzalnega zdravstvenega varstva. Milijoni so brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja, vrstijo se bankroti obolelih, cene zdravil in zdravstvenih storitev pa so vrtoglave – višje kot v kateri koli drugi razviti državi.

Izbira specializacije odvisna od delovnih razmer, plače in ugleda

29. 09. 2021 06.00

Ocenjena vrednost šestletnega študija medicine na ljubljanski univerzi je 90.000 evrov, kar je daleč največ med vsemi študijskimi programi v Sloveniji. Visoki so tudi stroški specializacij. Država za specializanta iz družinske medicine, ki se za delo v lastni ambulanti usposablja štiri leta, letno odšteje nekaj več kot 40.400 evrov. Kljub visokim stroškom izobraževanja zdravnikov in velikemu interesu za študij medicine pa se na državni ravni še vedno soočamo s pomanjkanjem zdravnikov. Država se je problema lotila s povečanjem prostih mest na obeh medicinskih fakultetah, a je to le kratkoročno 'celjenje ran'.

Prednosti in slabosti spanja v nogavicah

23. 09. 2021 10.05

Infektolog Tomažič: Cepivo bolje ščiti pred prenosom okužbe kot prebolevnost

21. 09. 2021 18.30

Infektolog Janez Tomažič z Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je v izjavi za medije pojasnil, da cepivo bolje ščiti pred prenosom okužbe novega koronavirusa kot prebolel covid-19. Prebolevnost pa bolje ščiti pred ponovnim hudim potekom bolezni.

Na operacijo kolena je treba čakati povprečno več kot leto, v UKC Ljubljana celo tri

21. 09. 2021 06.00

Za operacijo krčnih žil, sive mrene in nevromišično elektrodiagnostiko čaka pri nas največ ljudi nad dopustno mejo. Najdlje je treba čakati v UKC Ljubljana, predvsem na ortopedski kliniki. Če potrebujete operacijo nožnega palca, prej kot v dveh letih ne boste operirani, v UKC Ljubljani se bo zavleklo na devet let. Medtem pa boste pri zasebniku, denimo Estetiki Fabjan, na vrsti takoj. In prav zaradi dolgih čakalnih vrst za preglede pri specialistih se marsikdo, ki si to lahko privošči, pa čeprav plačuje zavarovanje, odloči za samoplačniški obisk, da bi hitreje prišel do diagnoze.

Katere knjige smo si najpogosteje izposodili in kakšna je bralna pismenost naših otrok?

12. 09. 2021 17.49

Za nami je dolgo poletje, ko Slovenci zaradi več prostega časa običajno večkrat vzamemo v roke knjigo. Podatkov, iz katerih bi lahko sklepali, kako je epidemija vplivala na naše bralne navade, še ni. Ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja pa smo preverili, kakšna je bralna pismenost naših šolarjev in katere knjige so v Sloveniji največkrat izposojene.

Vrata šol se odpirajo, zapirati se morajo zadnja: prave žrtve epidemije so mladi

01. 09. 2021 19.25

Šolarji se že tretje leto doslej v šolske klopi vračajo v senci novega koronavirusa. V minulih šolskih letih je epidemija otežila izvajanje pouka in pustila luknje v znanju. Na številne je prekinitev socialnih stikov vplivala slabo. Opozarjali so, da praktično ni več prostih bolnišničnih mest za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami, pristojni se zaradi negotovih razmer bojijo ponovnega porasta duševnih težav. Zato si je stroka enotna v prepričanju, da mora pouk letos potekati v učilnicah in da se morajo šole v primeru slabšanja epidemiološke slike šole zapirati zadnje. Mladi namreč potrebujejo socializacijo, morajo se igrati, družiti in komunicirati v živo.

S presejalnim programom bi lahko število umrlih zmanjšali za četrtino

30. 08. 2021 18.22

Presejanje prebivalstva z velikim tveganjem za raka pljuč bi lahko zmanjšalo število umrlih za četrtino, opozarjajo v centru Na-vdih, ki je član globalne koalicije za raka pljuč. Klinične raziskave namreč kažejo, da je mogoče z računalniško tomografijo z majhnimi odmerki sevanja pljučnega raka odkriti v zgodnjih stadijih.

Epidemiološke razmere v Franciji vse težje, vandali napadli več cepilnih centrov

11. 08. 2021 15.57

Epidemiološke razmere v Franciji so zaradi koronavirusne različice delta vse težje, je poudaril francoski predsednik Emmanuel Macron. Razmere so najhujše na otokih Martinique in Guadeloupe v Karibskem morju. To je po Macronovih besedah dokaz, da se je treba cepiti, saj je precepljenost na teh otokih nizka. Vandali so medtem napadli več cepilnih centrov in druge zdravstvene ustanove, nekatere so porisali tudi z nacističnimi simboli.

Francozi znova na ulicah, protestirali proti uvedbi covidnega potrdila

31. 07. 2021 20.39

Na tisoče protestnikov se je znova zbralo na francoskih ulicah, kjer so protestirali proti novim vladnim ukrepom za zajezitev širjenja koronavirusa, s katerimi želi vlada predvsem spodbuditi cepljenje. Večina demonstracij je minila mirno, je pa v Parizu prišlo do posameznih izgredov in spopadov s policijo, ki je proti množici uporabila solzivec.

Daljši interval med odmerki cepiva Pfizer ustvari boljšo zaščito

23. 07. 2021 08.22

Daljša vrzel med prejemom prvega in drugega odmerka Pfizerjevega cepiva proti covidu-19 pripomore k večjemu številu protiteles proti okužbi. Med drugim so ugotovitve raziskave pokazale, da sta tako kratek kot daljši časovni interval med prejemom obeh odmerkov cepiva Pfizer povzročila močan imunski odziv, vendar pa se zdi, da je osemtedenski razmik najbolj optimalen v boju proti različici delta. Daljši razmik je povzročil tudi večji delež T-celic, ki po mnenju raziskovalcev podpirajo imunski spomin.

Raziskava kaže: skoraj tretjina vprašanih se ne namerava cepiti

20. 07. 2021 16.29

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v 13. valu raziskave o vplivu epidemije covida-19 na življenje ugotovil, da vztrajno narašča delež oseb, ki so že prejele oba odmerka cepiva. Po objavljenih podatkih NIJZ znaša 36,5 odstotka. Delež oseb, ki se ne nameravajo cepiti, se medtem giblje od 27,5 do 32,1 odstotka.

Beovićeva: Uradno mešanja cepiv ne moremo priporočiti

24. 06. 2021 17.09

Raziskave o mešanju cepiv proti covidu-19 so se šele začele, kažejo pa v smer, da bo verjetno na ta način res možno povečati imunski odgovor, je dejala vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović. Za zdaj velja stališče Evropske agencije za zdravila (Eme), da je treba cepljenje dokončati z isto vrsto cepiva.

Mladi v duševnih stiskah ujeti v dolge čakalne vrste za pomoč strokovnjakov

26. 06. 2021 07.00

Strokovnjaki, raziskave, mladinske in druge nevladne organizacije ugotavljajo, da je v Sloveniji vse več otrok in mladostnikov, ki imajo težave z duševnim zdravjem, na drugi strani pa je njihov dostop do ustreznih virov pomoči močno otežen. V Novi Gorici, denimo, morajo otroci na prvo srečanje z otroškim psihiatrom čakati 293 dni. Stiske mladih so se v koronskem času samo še poglobile in nazorneje izrazile. Zakaj smo ujeti v sistem predolgih čakalnih dob in kam to vodi?

Pandemska izčrpanost med Slovenci: večji delež pitja alkohola

03. 06. 2021 10.14

Raziskava NIJZ je pokazala, da se med prebivalci Slovenije pojavljajo znaki pandemske izčrpanosti. Veča se delež tistih, ki so zaradi tega bolj izpostavljeni tveganim vedenjem, najpogosteje gre za pitje alkoholnih pijač. Raziskovalci ugotavljajo tudi, da se prebolevniki še mesec po okužbi srečujejo s simptomi bolezni, navajajo v poročilu na NIJZ.

Virus iz laboratorija? 'Teh raziskav ne bi smeli izvajati in financirati'

29. 05. 2021 12.13

Ko je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump žugal Kitajski in jo obtoževal, da je novi koronavirus, ki je ohromil svet, nastal v tamkajšnjem laboratoriju oziroma je od tam "pobegnil", je bil tarča ameriških demokratov, da širi nestrpnost, Facebook je cenzuriral objave na to temo. A zdaj želi prav nova ameriška administracija iz vrst demokratov novo preiskavo, Facebook se je odpovedal cenzuri, Vuhan, še posebej njegov inštitut za virologijo, pa je spet v središču pozornosti svetovnih medijev.

Guterres: Smo v vojni z virusom

24. 05. 2021 13.35

Svet je v vojni s covidom-19 in mora poseči po vojni logiki in vojnem gospodarstvu, da dobi dovolj orožja in vsem zagotovi dostop do njega, je ob začetku letne skupščine WHO pozval generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Prvi mož WHO si želi vsaj desetodstotno precepljenost v vseh državah sveta do septembra.

Vlada prebolevnike, cepljene z enim odmerkom, vendarle uvrstila med izjeme

19. 05. 2021 18.15

Vlada je na sredini seji prisluhnila strokovni skupini za cepljenje in prebolevnike, cepljene z enim odmerkom cepiva proti covidu-19, uvrstila med izjeme. S tem jim je med drugim omogočila vrnitev v Slovenijo iz tujine brez karantene ali testa. Ker pa številne države po svetu zahtevajo dva odmerka cepiva, Bojana Beović pravi, da lahko, če tako želijo, tudi prebolevniki prejmejo dva odmerka.