zdravstvenega
Brezdomci v ospredju socialne politike
02. 01. 2001 00.00
Brezdomstvo je ena od skrajnih oblik socialne izključenosti in je v večini primerov tesno povezano z revščino. Oba pojava, revščina in socialna izključenost, sta v zadnjem času v ospredju pozornosti evropske socialne politike. Tudi Sloveniji ni vseeno, kaj se dogaja na tem področju, zato ta pereč problem rešuje z različnimi nacionalnimi programi in drugimi projekti. Tako so na primer na območnem združenju Rdečega križa Ljubljana izvedli projekt Tudi klošarji so med nami, v okviru katerega so s pomočjo strokovnjakov in prostovoljcev opravili neformalne pogovore z brezdomci, da bi se jim na ta način približali ter jih z nasveti skušali prepričati in usmeriti v način življenja, ki bi bil zanje sprejemljivejši.
Clinton za pomoč brezdomcem
24. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj v svojem zadnjem tedenskem nagovoru Američanom pred božičem napovedal odobritev posojil, vrednih več kot milijardo dolarjev, s katerimi bodo pomagali okrog 200.000 brezdomcem. "Vsi Američani niso pobrali sadov gospodarskega razcveta, zato bomo s tem ukrepom pomagali brezdomcem k novemu začetku, pomoč pa bo namenjena tudi delavskim družinam in tistim, ki si zaman prizadevajo kupiti svojo prvo hišo ali stanovanje," je dejal Clinton.
Adriatic uspešno
14. 12. 2000 00.00
Letošnji devetmesečni podatki potrjujejo, da bo poslovanje zavarovalne družbe Adriatic v letu, ko mineva 10-letnica njenega obstoja, uspešno, je na novinarski konferenci ocenil predsednik uprave Adriatic Dušan Novak. V devetih mesecih je Adriatic zbral 12,6 milijarde premij, kar je za 16 odstotkov več kot v enakem obdobju lani,izplačilo škod pa se je povečalo za 10,4 odstotka. Prihodki iz zavarovalnih premij bodo do konca leta presegli 17 milijard tolarjev, so napovedali v Adriaticu. Napovedana združitev zavarovalnic Adriatic in Slovenica, ki naj bi bila končana do 1. januarja 2001, pa se bo nekoliko zavlekla. Po napovedih predsednika uprave Adriatica naj bi proces združitve sklenili v prihodnjem letu.
Nov predsednik Združenja zdravstvenih zavodov
07. 12. 2000 00.00
Skupščina Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije je na konstitutivni seji za novega predsednika izvolila direktorja Splošne bolnišnice Jesenice Janeza Remškarja, za njegovega namestnika pa direktorja Osnovnega zdravstva Gorenjske Jožeta Veternika.
Število Rusov upada
05. 12. 2000 00.00
Z razpadom Sovjetske zveze se je število prebivalcev Rusije od leta 1991 zmanjšalo za 3,3 milijona na 145 milijonov. Samo v prvih devetih mesecih tega leta je država "izgubila" 550.600 ljudi. Statistiki pa napovedujejo, da se bo število Rusov v prihodnjih 15 letih zmanjšalo še za 11 milijonov.
Ukrepi pred boleznijo norih krav
02. 12. 2000 00.00
Slovenske klavnice morajo spoštovati sklep vlade, po katerem je potrebno po zakolu goveda, prašičev, ovc in koz odstraniti ter uničiti centralni živčni sistem in limfno tkivo. Poleg tega je prepovedan uvoz in uporaba mesno-kostne moke za krmo živali. Z današnjim dnem se razširja tudi seznam držav, iz katerih je prepovedan uvoz govedi ter izdelkov njihovega izvora. Vlada je navedene ukrepe sprejela minulo sredo, potem ko so predstavniki kmetijskega ministrstva predstavili položaj v zvezi z boleznijo norih krav in trenutne razmere v govedoreji. Namen ukrepov je povrnitev zaupanja potrošnikov v živila živalskega izvora.
Pinochet se je pritožil
02. 12. 2000 00.00
Odvetniki nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta so na prizivnem sodišču v Santiagu vložili pritožbo zoper obtožnico in nalogu za hišni pripor, ki ju je proti Pinochetu vložil sodnik Juan Guzman Tapia. Sodniki imajo na voljo 48 ur časa za sprejem ali zavrnitev pritožbe. Eden od Pinochetovih odvetnikov Gustavo Collao je dejal, da je pritožba utemeljena na nepravilnostih v postopkih sodnika Tapie, ki se je odločil proti Pinochetu vložiti obtožnico zaradi zločinov vojaške enote Karavana smrti . Ta je po državnem udaru v Čilu leta 1973 ubila 75 političnih zapornikov, saj ni upošteval sodne uredbe o obveznem preverjanju Pinochetovega zdravstvenega stanja pred njegovo obtožbo.
Romano Prodi danes v Beogradu
24. 11. 2000 00.00
Predsednik Evropske komisije Romano Prodi bo danes popoldne po vrhu EU in držav zahodnega Balkana odpotoval v jugoslovansko prestolnico, je poročala beograjska zasebna agencija FoNet.
Clinton obžaluje neuspeh pogajanj
15. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton iz časa svojega predsedovanja ZDA najbolj obžaluje, ker mu ni uspelo doseči sprave med Izraelci in Palestinci. Mir na Bližnjem vzhodu si je namreč želel "iz vsega srca". "Če se to ne bo zgodilo, bom globoko razočaran, nikoli pa ne bom obžaloval niti ene same minute, ki sem jo porabil pri tem," je povedal Clinton v pogovoru za ameriško tiskovno agencijo AP. Če bi Izraelci in Palestinci dosegli spravo, bi bila izraelska država varna, poleg tega pa bi imeli Palestinci svojo usodo v lastnih rokah, je dejal Clinton v pogovoru za AP, ki ga je imel na krovu letala na poti v Brunej na vrh APEC. Napovedal je še, da bo dogovoru med Izraelci in Palestinci kmalu sledil mir med Izraelom in Sirijo. Clinton se je v zadnjih dneh srečal z izraelskim premierom Ehudom Barakom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, da bi dosegel rešitev osemtedenskega nasilja na palestinskih ozemljih, v katerem je doslej umrlo več kot 200 ljudi. Po njegovih besedah bi moralo biti ta teden jasno, ali bo prišlo do novih prizadevanj za spremembo stališč obeh strani. Sicer pa se Palestinci in Izraelci po njegovem mnenju ne morejo vrniti za pogajalsko mizo, če se bo nasilje nadaljevalo v enaki meri. Clinton je dva meseca pred iztekom predsedniškega mandata spregovoril o dosežkih svojega predsedovanja. Kot je povedal, je njegovo največje osebno zadovoljstvo, da so Združene države Amerike danes v boljšem položaju kot pred osmimi leti, in to ne samo gospodarsko. V ZDA je več enakopravnosti, manj kriminala in manj ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, izboljšuje se tudi šolstvo. "Država je bolj samozavestna in več je možnosti," je dejal. "Vsak predsednik je vesel ob občutku, da je Amerika med njegovim mandatom postala močnejša in boljša," je dodal.
Dählie bo izpustil tudi to sezono
14. 11. 2000 00.00
Sloviti norveški tekač na smučeh Björn Dählie se bo na bele tekaške proge vrnil šele marca prihodnje leto. Neprijetna poškodba medvretenčne ploščice mu je že minulo sezone onemogočila nastopanje na tekmah za svetovni pokal, danes pa je 33-letni Norvežan dejal, da bo zaradi nespremenjenega zdravstvenega stanja moral izpustil tudi večji del prihajajoče sezone. "Ta odločitev me je močno pretresla, veliko bolj kot sem pričakoval," je razočarano dejal Dählie. Norvežan, ki se je poškodoval lani med vadbo teka na rolkah, še vedno upa, da bo pripravljen vsaj za nastop na zimskih olimpijskih igrah v ameriškem Salt Lake Cityju leta 2002. Sloviti Norvežan je v dolgoletni karieri osvojil kar osem zlatih in štiri srebrne olimpijske kolajne, s čimer je postal najuspešnejši udeleženec zimskih olimpijskih iger vseh časov. Poleg tega ima še nekaj drugih rekordov. S 46 posamičnimi zmagami ter šestimi skupnimi zmagami v svetovnem pokalu je prav tako najuspešnejši smučarski tekač v zgodovini. V življenju mu manjka le še en uspeh: zmaga na klasični 50-kilometrski progi v domačem Holmenkollnu.
Hillary Clinton bo najmanj šest let v senatu
13. 11. 2000 00.00
Takoj, ko je Hillary Clinton kot prva prva dama v ameriški zgodovini zmagala na volitvah za newyorški sedež v zveznem senatu, so se začele pojavljati govorice, da je njen naslednji politični korak vrnitev v Belo hišo. Možnost kandidature za prvo predsednico ZDA leta 2004 je Hillary Clinton sama zavrnila, ko je zatrdila, da bo držala besedo in ostala v senatu do konca šestletnega mandata. S tem pa obenem ni zanikala, da bi kaj takega poskusila leta 2008 ali kasneje.
Kako do zdravnika
10. 11. 2000 00.00
Peti, dopolnjeni ponatis brošure Kako do zdravnika, ki so jo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) prvič izdali pred skoraj sedmimi leti, bodo zavarovanci od prihodnjega tedna dalje lahko dobili na območnih enotah zavoda. Brošura zavarovance seznanja s pomembnimi informacijami o postopkih in načinih uveljavljanja zdravstvenih storitev, letos pa so kot ena od novosti vanjo vključeni tudi napotki za uporabo kartice zdravstvenega zavarovanja. Ob izdaji brošure so na ZZZS pripravili novinarsko konferenco, na njej pa več pozornosti namenili še drugemu aktualnemu dogajanju na zavodu, med drugim zadnjim sklepom upravnega odbora ter problematiki strokovno finančnega in administrativnega nadzora zavoda. Vodja oddelka za nadzor pri ZZZS Ivan Zorman se je odzval na nekatere trditve, da z nadzorom, ki ga izvaja zavod, nekaj ni v redu. Predvsem Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS), ki predstavlja izvajalce, bi morala po njegovih besedah z zavodom izdelati metodologijo sodelovanja. "Bojim pa se, da prav izvajalci begajo s trditvami o nezakonitosti nadzora," je dodal Zorman. Sicer na zdravstveni zavarovalnici poudarjajo, da je strokovno finančni in administrativni nadzor zakonsko opredeljena obveznost zavoda in da nadzore izvajajo zdravniki zavoda. Ti pa so kot vsi drugi zdravniki dovolj poučeni o uporabi osebnih podatkov ter obenem zavezani k osnovnim deontološkim načelom varovanja zasebnosti bolnikov. Na ta način pridobljeni medicinski podatki ne prehajajo iz kroga zdravstvenih delavcev. Po Zormanovih besedah pa je za potrebe financiranja podatek uporaben le, če ga je možno evidentirati po zavarovani osebi.
Minister Bručan jutri v Zagrebu
09. 11. 2000 00.00
Jutri bo na povabilo hrvaške ministrice za zdravstvo Ane Stavljenić Rukavina v Zagrebu na krajšem delovnem obisku delegacija ministrstva za zdravstvo pod vodstvom zdravstvenega ministra Andreja Bručana. Namen delovnega obiska je pregled dosedanjih stikov med državama na področju zdravstva in medicine ter dogovor o možnostih intenzivnejšega sodelovanja tako na ravni ministrstev, kot tudi neposrednega povezovanja med posameznimi zdravstvenimi ustanovami.
Umrla danska kraljica mati
07. 11. 2000 00.00
V 90. letu starosti je na svojem domu v gradu Fredensborg na Danskem popoldne umrla danska kraljica mati Ingrid, so sporočili iz danske kraljeve palače. Povedali so tudi, da je bila mati danske kraljice Margrethe II. zadnji teden hudo bolna in da so se ob njeni smrtni postelji zbrale vse tri hčerke in vseh deset vnukov.
Prva nagrada kartici zdravstvenega zavarovanja
26. 10. 2000 00.00
Projekt kartice zdravstvenega zavarovanja je na mednarodnem forumu za kartične tehnologije in njihovo uporabo - Cartec 2000, ki se je končal 24. oktobra v Parizu, prejel prvo nagrado za najboljši projekt leta 2000 na področju kartične tehnologije.
Proračunska razprava Mestnega sveta
23. 10. 2000 00.00
Mestni svet ljubljanske mestne občine bo na današnji redni seji začel z obravnavo proračuna občine za prihodnje leto. Proračun za leto 2001 se, kot je določeno v osnutku, ki ga je pripravila ljubljanska mestna uprava in s katerimi opredeljujejo sredstva za financiranje nalog, ki jih opravlja mestna občina, določa v višini nekaj več kot 41,6 milijard tolarjev.
Proračunska razprava Mestnega sveta
22. 10. 2000 00.00
Mestni svet ljubljanske mestne občine bo na jutrišnji redni seji začel z obravnavo proračuna občine za prihodnje leto. Proračun za leto 2001 se, kot je določeno v osnutku, ki ga je pripravila ljubljanska mestna uprava in s katerimi opredeljujejo sredstva za financiranje nalog, ki jih opravlja mestna občina, določa v višini nekaj več kot 41,6 milijard tolarjev.
Podelitev visokih državnih odlikovanj
11. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je na slovesnosti vročil visoka državna odlikovanja, in sicer je srebrni častni znak svobode RS prejel predsednik uprave Gorenja Jože Stanič za izjemno delo in zasluge na gospodarskem področju. S častnim znakom svobode RS pa je predsednik republike odlikoval dr. Majdo Mačkovšek-Peršič, prof. dr. Jožeta Florjančiča, prof. dr. Božidarja Krajnčiča in Draga Petriča, dr. med. Dr. Mačkovšek-Peršič je častni znak svobode RS prejela za pogumno humanitarno delo med taboriščnicami, za zasluge v boju proti nacifašizmu ter za požrtvovalno delo na področju onkologije. Dekan Fakultete za organizacijske vede Jože Florjančič je častni znak prejel za pedagoški in svetovalni prispevek na kadrovskem področju v Sloveniji in za zasluge pri razvoju višjega in visokega šolstva. Dekan Fakultete za kmetijstvo v Mariboru Božidar Krajnčič je odlikovanje prejel za zasluge pri razvoju mariborske fakultete za kmetijstvo in njenem mednarodnem uveljavljanju, za vrhunske raziskovalne rezultate in za prispevek pri krepitvi slovenskega gospodarstva, za izjemne zasluge in prispevek slovenskemu športu ter za delo na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja pa je častni znak svobode prejel Drago Petrič.
KSU ohranja svojo identiteto
09. 10. 2000 00.00
Krščansko socialna unija (KSU) kljub sodelovanju z Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD) ne izgublja svoje lastne identitete. Zavzemajo se za ohranitev javne mreže zdravstvenega varstva, celovitost Piranskega zaliva, izboljšanje delovanja pravosodnega sistema, vojaško nevtralnost Slovenije ter idejno nevtralno šolstvo, kritični pa so do liberalnega kapitalizma, avstrijskega lobija, ki si prizadeva za pridobitev slovenskega premoženja ter politizacije cerkve. Sicer pa jih z ZLSD združuje praktično enak socialni program in odnos do preteklosti, so povedali udeleženci današnje tiskovne konference KSU, predsednik Franc Miklavčič ter trije od štirih kandidatov KSU na listi ZLSD, Barbara Miklavčič, Neva Miklavčič Predan ter Andrej Magajna.
Bručan obiskal Zavod za zdravstveno zavarovanje
03. 10. 2000 00.00
Minister za zdravstvo Andrej Bručan in državni sekretar France Cukjati sta danes obiskala Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Z generalnim direktorjem Zavoda Francem Koširjem in sodelavci sta se pogovarjala predvsem o nekaterih dosežkih in perspektivah razvoja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja v državi.
V Grčiji ponovno nesreča ladje
01. 10. 2000 00.00
V vzhodnem delu Egejskega morja blizu otoka Psara je zgodaj davi nasedla tovorna ladja, ki je plula pod zastavo Kajmanskih otokov. Na krovu ladje Kapitan Spyros je bila po podatkih obalne straže 20-članska ukrajinska posadka. Po poročanju lokalnega radia so na kraj nesreče prihiteli gliserji obalne straže in dva vlačilca, da bi posadki pomagala rešiti ladjo. Ta nesreča je že peta pomorska nesreča v zadnjih petih dneh v Egejskem morju. Samo nekaj ur prej je blizu otoka Naksos potonila tudi grška turistična ladja Zeus 3, v nesreči pa je umrla ena oseba. Zeus 3 z 31 turisti in sedmimi člani posadke na krovu, med katerimi je bilo 27 Američanov, Nemec in trije grški potniki, je kmalu po polnoči nasedel pred pristaniščem kiklaškega otoka in se nato potopil, je poročal grški radio. Kot je za grško televizijo povedal zdravnik iz zdravstvenega centra na Naksosu, je 82-letni Američan umrli zaradi kapi, potem ko so ga rešili iz morja. Zeus 3 je iz lesa narejena ladja, ki dnevno prevaža turiste po Kikladih. V noči na sredo se je potopil trajekt Express Samina, nesreča pa je po zadnjih podatkih terjala 79 življenj. V noči na četrtek je nasedel trajekt Express Artemis s 1086 potniki, v petek pa se je ponesrečil še trajekt Rodos s 575 potniki na krovu. Grške oblasti so zaradi nesreče trajekta Express Samina sinoči prepovedale izpluti skupno 56 trajektom, ker niso ustrezali evropskim varnostnim predpisom.
Kongres združenja direktorjev bolnišnic
29. 09. 2000 00.00
V Opatiji na Hrvaškem te dni poteka 18. Kongres evropskega združenja direktorjev bolnišnic. Na kongresu dejavno sodeluje tudi slovenska delegacija. Na posebno povabilo organizatorjev srečanja direktorjev evropskih bolnišnic je državni sekretar ministrstva za zdravstvo prim. Janez Zajec, dr. med, danes udeležencem predstavil način financiranja in standardizacijo slovenskih bolnišnic.
Vzrok nesreče kapitanova malomarnost
27. 09. 2000 00.00
V nesreči trajekta, ki je ponoči potonil v bližini grškega otoka
Opravljanje poslov z državo preko Interneta
25. 09. 2000 00.00
Ameriška vlada je objavila zagon centralne domače strani za opravljanje poslov z državo. Domača stran Firstgov združuje 20.000 vladnih domačih strani s 27 milijonov strani v eno vstopno točko.
Projekt razvoja poteka po načrtih
23. 09. 2000 00.00
Sredi oktobra bodo po določilih Svetovne banke izpolnjeni pogoji za začetek izvajanja projekta razvoja upravljanja sistema zdravstvenega varstva in s tem tudi za začetek črpanja posojila, ki ga je za projekt Sloveniji odobrila Svetovna banka. Po besedah vodje projektnega sveta generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Franca Koširja je namreč projektni svet na seji v začetku minulega tedna ugotovil, da vse naloge potekajo po načrtih.
Avstrijski državni sekretar v Sloveniji
22. 09. 2000 00.00
Minister za zdravstvo Andrej Bručan je danes sprejel avstrijskega državnega sekretarja za zdravstvo Reinharta Wanecka, ki se s svojimi sodelavci mudi na enodnevnem obisku v Sloveniji. Po besedah ministra Bručana so na pogovorih predstavili strateške usmeritve zdravstvene politike in izmenjali izkušnje glede sistema zdravstvenega zavarovanja. Avstrijski sekretar za zdravstvo je obiskal tudi Klinični center v Ljubljani, kjer se je pogovarjal z generalnim direktorjem Primožem Rodetom.
Globok spanec vse redkejši pojav
16. 09. 2000 00.00
Raziskava, ki jo je objavil časopis ameriškega zdravstvenega združenja, je pokazala, da globok spanec s staranjem postaja vse redkejši pojav. Po rezultatih raziskave se težave s spancem pojavijo še prej, kot so pričakovali strokovnjaki, in sicer že v starosti dvajsetih let. Zdravniki so v raziskavi obravnavali 149 moških, starih med 16 in 83 let.
Rusov vedno manj
05. 09. 2000 00.00
Ruski državni odbor za statistiko je pred kratkim objavil podatke, da se bo prihodnje leto število ruskih prebivalcev zmanjšalo za približno 700.000, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Ta še poroča, da je stopnja smrtnosti v vseh ruskih regijah, razen na območju Kavkaza, večja od stopnje rodnosti, tako da bo naslednje leto le 144,5 milijona Rusov.
Prispevki morajo v korak s pokojninsko reformo
27. 08. 2000 00.00
Glede na to, da se je s pokojninsko reformo na novo določil koncept obveznega in prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, bo potrebna tudi novela zakona o prispevkih za socialno varnost, tako da bo v zakonu jasno, da se nanaša samo na prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Predlog za noveliranje zakona je za popočitniško 54. izredno sejo državnega zbora že pripravil odbor za finance in monetarno politiko. Podsekretarka na ministrstvu za finance Marija Ferlež pravi, da je zakon o prispevkih za socialno varstvo eden od zakonov, s katerim se zagotavlja plačevanje prispevkov za financiranje področja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, obveznega zdravstvenega zavarovanja, porodniškega varstva in zavarovanja za primer brezposelnosti.
Predlog zakona o prispevkih za socialno varnost
27. 08. 2000 00.00
Glede na to, da se je s pokojninsko reformo na novo določil koncept obveznega in prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, bo potrebna tudi novela zakona o prispevkih za socialno varnost, tako da bo v zakonu jasno, da se nanaša samo na prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Predlog za noveliranje zakona je za popočitniško 54. izredno sejo državnega zbora že pripravil odbor za finance in monetarno politiko. Podsekretarka na ministrstvu za finance Marija Ferlež pravi, da je zakon o prispevkih za socialno varstvo eden od zakonov, s katerim se zagotavlja plačevanje prispevkov za financiranje področja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, obveznega zdravstvenega zavarovanja, porodniškega varstva in zavarovanja za primer brezposelnosti.