zdravstvenem
Kitarist skupine Judas Priest okreva po srčni anevrizmi
07. 10. 2021 07.00
Kitarista skupine Judas Priest so pred dnevi po koncertu na festivalu v Kentuckyju hospitalizirali. Skupina je takrat na družbenem omrežju oboževalce obvestila, da so nadaljnji datumi turneje zaenkrat prestavljeni, saj ima Richie Faulkner resne težave s srcem. Sedaj se je oglasila tudi 41-letni kitarist, ki je z oboževalci delil novice o svojem zdravstvenem stanju.
Omejitveni ukrepi zaradi pandemije vplivajo na vsakega sedmega otroka
05. 10. 2021 12.03
Kmalu se bo začelo tretje leto življenja s pandemijo covida-19, kar močno vpliva na duševno zdravje in dobro počutje otrok in mladostnikov. Po podatkih UNICEF skoraj 46.000 mladostnikov vsako leto umre zaradi samomora, kar je eden od petih najpogostejših razlogov za smrt v tej starostni skupini. Države pa premalo vlagajo v obravnavo psiholoških težav otrok in mladostnikov. Poročilo UNICEF navaja, da se po vsem svetu za stroške na področju duševnega zdravja nameni približno dva odstotka državnega proračuna za zdravstvo.
'Za predavalnico se moram samotestirati, za avtobus moram še na plačljiv test'
05. 10. 2021 10.24
Študenti, ki niso cepljeni ali prebolevniki, opozarjajo, da so jih odločevalci prezrli. Če želijo uporabljati storitve javnega potniškega prometa, morajo opraviti plačljiv test kljub temu, da so prej že opravili obvezno samotestiranje na fakulteti. Vlado zato pozivajo, naj jih doda na seznam izjem, a na zdravstvenem ministrstvu pravijo, da javni prevoz sodi med najnevarnejše kraje za prenos okužbe, poleg tega tudi ni moč zagotoviti nadzora nad samotestiranjem.
Skoraj 66 tisoč odraslih še vedno obiskuje pediatra
05. 10. 2021 06.00
Vse bolj kompleksne obravnave otrok, več duševnih stisk, ozaveščeni starši in posledično večje zahteve, ogromno birokracije, oblegani pediatri v majhnih krajih, ki potrebujejo pomoč kolegov iz večjih mest ... Takšno je stanje v pediatriji danes, čez dobro leto bo še slabše, saj bi se lahko upokojila dobra desetina pediatrov. Pediater Denis Baš stanje ponazori slikovito: ''Predstavljajte si, kako bi bilo zavrniti dojenčka. Naš problem je, da smo v 'sendviču' med vpisovanjem novih in nezmožnostjo 'odpisa' odraslih.''
Vesel o težavah zdravstvenega sistema: 'Posledice so za bolnike izrazito negativne'
05. 10. 2021 06.00
Številne težave zdravstvenega sistema, ki jih je epidemija le še bolj razgalila: dolge čakalne dobe, do zdravnika je težko priti že na primarni ravni, kaj šele do specialistov. Zdaj pa še neverjetne ugotovitve računskega sodišča. V Sloveniji ni določene mreže javne zdravstvene službe, ni evidenc o efektivnem delu zdravnikov, ni pravih standardov in normativov zdravniškega dela in analize obremenjenosti zdravnikov. Ob tem ministrstvo za zdravje in zdravniška zbornica ne vesta, koliko zdravnikov specialistov je treba zagotoviti in kateri so tisti, ki jih najbolj potrebujemo.
Računsko sodišče: Na MZ in ZZS ne vedo, koliko in katere zdravnike potrebujemo
04. 10. 2021 08.44
Računsko sodišče je izdalo revizijsko poročilo o učinkovitosti vstopa zdravnikov na trg dela med letoma 2008 in 2019. Kot so ugotovili, niti na ministrstvu za zdravje niti na Zdravniški zbornici Slovenije ne vedo, koliko zdravnikov je treba dodatno zagotoviti, katerih specialistov najbolj primanjkuje, prav tako nimajo načrta, kako bi ta primanjkljaj nadomestili. Zdravniška zbornica se s temi ugotovitvami ne strinja, zdravstveni minister Janez Poklukar pa pravi, da te niso nič novega.
Nasilje nad zdravstvenimi delavci: 'Stiske ljudi niso opravičilo za takšno ravnanje'
02. 10. 2021 07.00
Ob prihajajočem mednarodnem dnevu nenasilja, ki ga obeležujemo 2. oktobra, so v Zbornici – Zvezi in Zdravniški zbornici Slovenije opozorili tudi na nasilje, s katerim se v zadnjem času soočajo zdravstveni delavci. Poudarjajo, da je v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih do zaposlenih zaznati vse več žaljive, agresivne in ogrožajoče komunikacije pacientov ter svojcev, ki se ne strinjajo z epidemiološkimi ukrepi. "Stiske ljudi, strah in neznanje niso opravičilo za nesprejemljivo ravnanje," poudarjajo.
Ko upiranje vladnim ukrepom postane nadlegovanje nedolžnih ljudi
01. 10. 2021 07.24
Policist na ulici, uslužbenka na pošti, varnostnik v trgovini, zaposleni na bencinskem servisu, ravnateljica šole, natakarica v gostinskem lokalu ... Tudi novinarji – kot še nikoli doslej. Vsi smo že bili tisti, na katere ljudje, ki se ne strinjajo z ukrepi, ki jih za obvladovanje epidemije sprejema vlada, stresajo svoj gnev. Včasih gredo stvari celo tako daleč, da človek, ki zgolj opravlja svoje delo, postane tarča nadlegovalca.
Ko dostop do zdravstvene oskrbe ni več pravica, ampak privilegij
01. 10. 2021 06.00
Slovenski zdravstveni sistem je unikaten, še najbolj se mu morda približa britanski. Tudi v Veliki Britaniji je pandemija pustila posledice, predvsem izjemno dolge čakalne vrste – na zdravljenje namreč čaka 5,3 milijona Britancev. Čakalne dobe so medtem bistveno krajše na Nizozemskem, kjer marsikateri državljan za zavarovanje sicer plača manj kot Slovenec. Na drugi strani pa so ZDA – edina država razvitega sveta, ki ne zagotavlja univerzalnega zdravstvenega varstva. Milijoni so brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja, vrstijo se bankroti obolelih, cene zdravil in zdravstvenih storitev pa so vrtoglave – višje kot v kateri koli drugi razviti državi.
20 ministrov, množica reform, šest predlogov 'ukinitve' dopolnilnega zavarovanja
30. 09. 2021 06.00
Slovensko javno zdravstvo je poskušalo rešiti že 14 vlad, 20 zdravstvenih ministrov. Zaradi naglega staranja slovenskega prebivalstva so strukturne reforme nujne, a popravki so bili do zdaj le minimalni. "Prepogosto le gasimo požare in zato ni možno izpeljati dolgoročnih sprememb," je kritičen dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab. Tekoči izdatki za zdravstvo so se lani z 8,5 odstotka, kolikor so znašali leta 2019, povečali na 10,1 odstotka BDP, a to predvsem na račun epidemije. Zdravstveni izdatki se sicer povečujejo, vendar pa še vedno ostajajo pod evropskim povprečjem. Približno 95 odstotkov odraslega prebivalstva ima ob obveznem sklenjeno tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga je neuspešno poskušalo ukiniti že šest vlad.
Po smrti 20-letnice vlada začasno zaustavila cepljenje s cepivom Janssen
29. 09. 2021 10.56
V ponedeljek so v ljubljanski UKC zaradi možganske kapi sprejeli 20-letnico, ki je bila cepljena s cepivom Janssen. Primer so pristojnim prijavili kot možen stranski učinek po cepljenju, vlada pa je po priporočilu strokovne skupine začasno zaustavila cepljenje z omenjenim cepivom.
Inšpektorji opravili 31 nadzorov nad izvedbo hitrega testiranja, ugotovili eno nepravilnost
29. 09. 2021 16.49
Zdravstveni inšpektorat je doslej opravil 31 nadzorov nad izvajalci testiranja na okužbo z novim koronavirusom. Nepravilnosti so ugotovili v enem primeru, in sicer v vzgojno-izobraževalnem zavodu, v katerem je testiranje izvajala oseba, ki ni imela dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Izdali so ureditveno odločbo. Skupno pa so inšpektorji septembra opravili 7857 inšpekcijskih nadzorov izvajanja protikoronskih ukrepov. Izrečenih je bilo 63 prekrškovnih sankcij, 383 opozoril po Zakonu o prekrških in 227 upravnih ukrepov.
Poslanci potrdili zakon, ki za investicije v zdravstvo namenja dve milijardi evrov
29. 09. 2021 08.39
Poslanci so z 68 glasovi za in dvema proti sprejeli zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v slovenskem zdravstvu v letih od 2021 do 2031. Zakon, ki ga je vložila vlada, za investicije namenja okoli dve milijardi evrov, med drugim za naložbe v univerzitetnih kliničnih centrih in izobraževalne ustanove na področju zdravstva.
Zmerjanje, kletvice, grožnje: 'Ljudje ne razumejo, da smo vsi na istem čolnu'
29. 09. 2021 06.00
Pred dvema tednoma je v veljavo stopil vladni odlok, po katerem pogoj PCT potrebujemo tako rekoč povsod. Čeprav gre predvsem za politično odločitev, se v praksi kaže, da njeno breme velikokrat nosijo predvsem tisti, ki s sprejemanjem ukrepov nimajo nič. Govorili smo z Ano, receptorko v zdravstvenem domu, varnostnikom Rokom, prodajalko na bencinskem servisu Ines in natakarico Anjo. Povedo podobno: ljudje večinoma razumejo, da je preverjanje pogoja pač postalo ena od njihovih delovnih nalog, vsak dan pa se najde vsaj eden, ki vso jezo in gnev strese nanje – in delo v takšnih razmerah je včasih že na meji znosnega.
Izbira specializacije odvisna od delovnih razmer, plače in ugleda
29. 09. 2021 06.00
Ocenjena vrednost šestletnega študija medicine na ljubljanski univerzi je 90.000 evrov, kar je daleč največ med vsemi študijskimi programi v Sloveniji. Visoki so tudi stroški specializacij. Država za specializanta iz družinske medicine, ki se za delo v lastni ambulanti usposablja štiri leta, letno odšteje nekaj več kot 40.400 evrov. Kljub visokim stroškom izobraževanja zdravnikov in velikemu interesu za študij medicine pa se na državni ravni še vedno soočamo s pomanjkanjem zdravnikov. Država se je problema lotila s povečanjem prostih mest na obeh medicinskih fakultetah, a je to le kratkoročno 'celjenje ran'.
Varstvo gozdov je vključeno v vse ukrepe gospodarjenja z gozdovi
29. 09. 2021 00.15
Pri zdravstvenem varstvu gozdov sodeluje več inštitucij
Zapleti po cepljenju? Mlajša ženska v smrtni nevarnosti
28. 09. 2021 17.02
V urgentni ambulanti Nevrološke klinike ljubljanskega UKC so v ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah sprejeli mlajšo bolnico. Njeno zdravstveno stanje je izredno slabo, ker je bila pred tem cepljena, pa so dogodek NIJZ prijavili kot morebiten stranski učinek cepljenja.
Dolge čakalne vrste, visoke cene samoplačniških storitev – še imamo javno zobozdravstvo?
28. 09. 2021 06.00
Več kot leto dni čakalne dobe za dodelitev osebnega zobozdravnika, še daljše čakalne vrste za zobozdravstvene storitve, dežurne ambulante pa so večkrat neodzivne. "Zgodi se tudi, da zaradi predolgih čakalnih dob pacient izgubi zob," pravijo zobozdravniki, številni pacienti pa so se zato, čeprav vsak mesec plačujejo prispevke za zdravstvene storitve, prisiljeni obrniti na zasebnike. Teh je, s koncesionarji, več kot zobozdravnikov v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Prihodki od prodaje so pri nekaterih v letu 2020 presegli dva milijona evrov. Ali sploh še imamo javno zobozdravstvo?
Dobički koncesionarjev in 'posojanje' kadra iz javnih zavodov
27. 09. 2021 06.00
Za kardiološki pregled v povprečju čakamo sedem mesecev, v Splošni bolnišnici Murska Sobota več kot dve leti, pri zasebniku s koncesijo Medical center Rogaška pa čakalne vrste ni. Koncesionarji z delovanjem v javnem sistemu dobro služijo – lani so od ZZZS-ja prejeli 388 milijonov evrov iz naslova koncesije, kar je malenkost več kot leto prej. Koncesionarji in zasebniki brez koncesije si kader za delo v svojih ambulantah pogosto izposojajo v javnih zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Rekorderji po številu soglasij so dr. Ana Golež s trinajstimi soglasji, dr. Igor Vučajnk s sedmimi – oba sta iz celjske bolnišnice – ter dr. Boštjan Matos iz UKC Ljubljana in dr. Vlado Savanović iz UKC Maribor – oba imata šest soglasij.
Cepilni centri ta teden porabili 42.000 odmerkov, kar je manj od pričakovanj
25. 09. 2021 20.17
Cepljenje – tudi Slovenija vanj polaga vse upe, da bi spet uspeli zaživeti normalno. Strokovna skupina vladi predlaga uvedbo pogoja preboleli – cepljeni tudi na druge dejavnosti, saj testiranje za zajezitev širjenja virusa ni dovolj učinkovito. Zato so tudi ta konec tedna odprti številni cepilni centri po državi. Janssen, največja želja ta hip, ker dobite le en odmerek in takoj zadostite predpisanim pogojem PCT. Vse skupaj so od ponedeljka porabili 42.000 odmerkov cepiv, kar pa je manj, kot so cepilni centri načrtovali.
Daljše čakalne dobe, nediagnosticirane bolezni, prestavljene operacije ...
25. 09. 2021 07.00
Kakšne so posledice epidemije za bolnike, za naše zdravstvo? Koliko med vami je takšnih, ki zaradi strahu pred okužbo, zaradi slabše dostopnosti do zdravnikov niste pravočasno prišli do diagnoze? Koliko je takšnih bolnikov, ki so jim zaradi epidemije prestavili operacije, diagnostične in kontrolne preglede? Zbrali smo podatke o čakalnih dobah in vrstah, v mariborskem UKC so zaradi epidemije covida-19 opravili kar 6000 operacij manj, kot bi jih sicer.
Ortodonti: štiri leta do prvega pregleda, visoke cene in skok na Hrvaško
24. 09. 2021 06.00
Za prvi pregled pri ortodontu je treba čakati tudi do štiri leta, razlogov pa je več: med drugim velik razkorak med potrebami in pravicami, ki jih financira ZZZS, ter število otrok, ki so prehitro in nekritično uvrščeni na seznam. ZZZS je v preteklih letih zagotovil financiranje dodatnih petih ortodontskih ambulant in dodatnega 2,3 milijona evrov, pa vendar se število obravnav otrok ni povečalo, čakalne dobe pa se niso skrajšale. Zdravljenje se mora začeti do 18. leta ali pa mora biti potreba po zdravljenju ugotovljena do 16. leta, sicer aparata ne krije ZZZS, cene samoplačniških storitev pa presegajo povprečno slovensko mesečno plačo. Marsikdo se zato odloči za zdravljenje na Hrvaškem – pa je to res ugodnejše?
Do leta 2024 bo moralo novega ginekologa iskati vsaj 172.000 žensk
23. 09. 2021 06.00
31-letna Alenka iz Ljubljane se je po nekaj letih življenja v tujini junija 2019 vrnila v Slovenijo. Uredila si je tako obvezno kot dodatno zdravstveno zavarovanje in se kmalu po vrnitvi lotila tudi iskanja osebnega ginekologa, kar pa se je izkazalo za misijo nemogoče. Po mesecu dni klicev in zavrnitev, češ da novih pacientk ne sprejemajo več, ob tem, da je nujno potrebovala ginekološki pregled, ji je preostalo le še to, da se samoplačniško obrne na ljubljansko Leonišče, kjer za vsak obisk plača približno 35 evrov.
BiH: Nogometni sodniki po napadu navijačev bežali iz gorečega vozila
22. 09. 2021 12.40
Več navijačev Veleža Mostarja je v torek zvečer po prekinitvi tekme 10. kroga Premijer lige BiH med Veležem in Borcem prestreglo osebno vozilo ter preteplo sodnika, njegovega pomočnika in člana sodniške komisije, ki so bili na poti v Sarajevo. V avto so vrgli prižgano baklo, tako da je povsem zgorel, poročajo lokalni mediji.
Iščete družinskega zdravnika? V ZD Ljubljana ga ne boste našli
22. 09. 2021 06.00
Po ocenah ZZZS 130.000 zavarovanih oseb v Sloveniji nima izbranega osebnega zdravnika. V ZD Ljubljana so vse ambulante družinske medicine že zasedene, občani pa so primorani zdravnika iskati pri koncesionarjih ali v drugih mestih. Ljubljana sicer ni osamljen primer – s kadrovsko stisko se soočajo po vsej državi. V prihodnosti bomo zaradi hitrega staranja prebivalstva, porasta kroničnih bolezni in novega vala upokojitev potrebovali nove okrepitve, a zadostnega zanimanja za specializacijo iz družinske medicine zaradi slabih delovnih pogojev ni.
Na operacijo kolena je treba čakati povprečno več kot leto, v UKC Ljubljana celo tri
21. 09. 2021 06.00
Za operacijo krčnih žil, sive mrene in nevromišično elektrodiagnostiko čaka pri nas največ ljudi nad dopustno mejo. Najdlje je treba čakati v UKC Ljubljana, predvsem na ortopedski kliniki. Če potrebujete operacijo nožnega palca, prej kot v dveh letih ne boste operirani, v UKC Ljubljani se bo zavleklo na devet let. Medtem pa boste pri zasebniku, denimo Estetiki Fabjan, na vrsti takoj. In prav zaradi dolgih čakalnih vrst za preglede pri specialistih se marsikdo, ki si to lahko privošči, pa čeprav plačuje zavarovanje, odloči za samoplačniški obisk, da bi hitreje prišel do diagnoze.
Slovenija bo Avstraliji odprodala 20.400 odmerkov cepiva Moderna
20. 09. 2021 14.48
Vlada je na dopisni seji sprejela odločitev, da bo Avstraliji odprodala 20.400 odmerkov cepiva proizvajalca Moderna. Ker gre za odprodajo iz še nedobavljenih količin, Slovenija ne bo imela stroškov transporta ali drugih logističnih nalog, prav tako odprodaja ne bo ogrozila varovanja javnega zdravja prebivalcev Slovenije, zagotavljajo na zdravstvenem ministrstvu.
Tretjina manj odkritega raka, naval na urgence, odpovedi pregledov in operacij, odhodi medicinskih sester
20. 09. 2021 06.00
Odpoved operacije zaradi pomanjkanja anesteziologov, ker so morali h covidnim bolnikom, slabo leto čakanja in prestavljanje terminov za specialistični pregled in ultrazvok, 14-dnevno nenehno, a neuspešno klicanje družinskega zdravnika, uvedba uradnih ur za pošiljanje elektronske pošte, za več mesecev prestavljen termin operacije, brez kontrolnega pregleda po posegu ... To so zgodbe naših sogovornikov, ki jih je epidemija potisnila ob rob. So zgovorna, če ne simptomatska posledica epidemije, ki jo je izkusil prenekateri bolnik, ki je potreboval zdravnika. Epilog pa: ob prostorski stiski in kroničnem pomanjkanju medicinskih sester še daljše čakalne dobe in pritisk na urgence. V Brežicah in Trbovljah imajo v urgentnih centrih kar 50 odstotkov več bolnikov.
Na obalah, v morju, parkih – kje končajo covidni odpadki?
18. 09. 2021 11.07
Prijeten sprehod, popoldansko kolesarjenje ali hitra hoja v službo. Skoraj ni več priložnosti ali kotička, kjer ne bi zagledali uporabljene in zavržene maske. So v morjih, na obalah, v parkih, na cestah. Epidemija covida-19 ni vplivala le na zdravstvene sisteme po vsem svetu, na gospodarstvo in družbo kot celoto. Vpliv, ki ga ima na okolje, je ogromen in čutili ga bomo vse bolj. Ekipa rubrike 24ur Inšpektor je covidnim odpadkom sledila od uporabe do obdelave.
Pogoj PCT odslej obvezen za starejše od 15 let, odprti številni cepilni centri
18. 09. 2021 07.32
Od sobote pogoja preboleli, cepljeni, testirani (PCT) ni več treba izpolnjevati mlajšim od 15 let, dodane so še nekatere izjeme, denimo oskrba na bencinskih servisih, a le za osebe v tranzitu. Zaradi povečanega zanimanja za cepljenje pa bodo v soboto in nedeljo na prošnjo ministrstva za zdravje obratovali številni cepilni centri.