zdravstvenih
Enajst gorenjskih županov podprlo Kranj kot lokacijo nove regijske bolnišnice
04. 10. 2021 16.19
11 od 18 županov gorenjskih občin je podpisalo pismo podpore za širitev regijske bolnišnice v Mestni občini Kranj. Prepričani so, da bi tam omogočala najlažji dostop do zdravstvenih storitev največjemu številu prebivalcev. Bolnišnica bi razpolagala s 600 posteljami, v njej bi bilo mogoče na letni ravni hospitalizirati 35.000 ljudi in opraviti 220.000 ambulantnih obravnav, zaposlovala pa bi približno 1400 ljudi.
Britanski minister necepljenemu osebju v DSO: poiščite si drugo službo
02. 10. 2021 16.33
Britanski delavci v domovih za ostarele, ki se niso pripravljeni cepiti proti covidu-19, bi morali po besedah britanskega ministra za zdravje Sajida Javida dati odpoved in si poiskati drugo službo. Izvajalci zdravstvenih storitev medtem opozarjajo, da nekateri domovi svojega dela v primeru odhoda osebja ne bodo zmožni opravljati.
Nasilje nad zdravstvenimi delavci: 'Stiske ljudi niso opravičilo za takšno ravnanje'
02. 10. 2021 07.00
Ob prihajajočem mednarodnem dnevu nenasilja, ki ga obeležujemo 2. oktobra, so v Zbornici – Zvezi in Zdravniški zbornici Slovenije opozorili tudi na nasilje, s katerim se v zadnjem času soočajo zdravstveni delavci. Poudarjajo, da je v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih do zaposlenih zaznati vse več žaljive, agresivne in ogrožajoče komunikacije pacientov ter svojcev, ki se ne strinjajo z epidemiološkimi ukrepi. "Stiske ljudi, strah in neznanje niso opravičilo za nesprejemljivo ravnanje," poudarjajo.
SB Celje išče medicinske sestre, zaposlili bi jih po podjemni pogodbi
01. 10. 2021 12.38
V Splošni bolnišnici Celje se soočajo s pomanjkanjem negovalnega kadra. Kot so zapisali na spletu, iščejo tako diplomirane kot srednje medicinske sestre, ki so zaposlene pri drugih delodajalcih. "Vabimo jih, da se v popoldanskem ali nočnem času pridružijo našemu kolektivu," so zapisali ter ob tem dodali, da bodo sodelovanje uredili s podjemno pogodbo. Kot so nam kasneje pojasnili, bi medicinske sestre "z veseljem zaposlili za polni delovni čas, za takšne dopolnilne oblike dela pa jim lahko ponudimo podjemno pogodbo". S pomanjkanjem zdravstvenega osebja se medtem soočajo tudi v SB Brežice.
'Priznamo, nakup maseratijev je bil velika napaka'
01. 10. 2021 11.11
Leta 2018 je Papua Nova Gvineja za svetovne voditelje, ki so se udeležili Apeca, kupila floto luksuznih avtomobilov, kar je sprožilo vsesplošno ogorčenje. Zdaj avtomobile prodajajo po znižani ceni.
Ko dostop do zdravstvene oskrbe ni več pravica, ampak privilegij
01. 10. 2021 06.00
Slovenski zdravstveni sistem je unikaten, še najbolj se mu morda približa britanski. Tudi v Veliki Britaniji je pandemija pustila posledice, predvsem izjemno dolge čakalne vrste – na zdravljenje namreč čaka 5,3 milijona Britancev. Čakalne dobe so medtem bistveno krajše na Nizozemskem, kjer marsikateri državljan za zavarovanje sicer plača manj kot Slovenec. Na drugi strani pa so ZDA – edina država razvitega sveta, ki ne zagotavlja univerzalnega zdravstvenega varstva. Milijoni so brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja, vrstijo se bankroti obolelih, cene zdravil in zdravstvenih storitev pa so vrtoglave – višje kot v kateri koli drugi razviti državi.
Na Hrvaškem veljavnost covidnih potrdil podaljšali na eno leto
30. 09. 2021 18.31
Na priporočilo Hrvaškega zavoda za javno zdravstvo (HZJZ) so na Hrvaškem podaljšali veljavnost evropskega digitalnega covidnega potrdila z 270 na 365 dni, so objavili na spletni strani eudigitalnacovidpotvrda.hr. Medtem ruske oblasti zaostrujejo nadzor nad spoštovanjem ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa, saj v državi vztrajno narašča število smrti, povezanih s covidom-19. V zadnjem dnevu je umrlo 867 covidnih bolnikov, kar je največ doslej. Oblasti ugotavljajo, da bodo morale več naporov vložiti tudi v prepričevanje ljudi, naj se cepijo.
20 ministrov, množica reform, šest predlogov 'ukinitve' dopolnilnega zavarovanja
30. 09. 2021 06.00
Slovensko javno zdravstvo je poskušalo rešiti že 14 vlad, 20 zdravstvenih ministrov. Zaradi naglega staranja slovenskega prebivalstva so strukturne reforme nujne, a popravki so bili do zdaj le minimalni. "Prepogosto le gasimo požare in zato ni možno izpeljati dolgoročnih sprememb," je kritičen dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab. Tekoči izdatki za zdravstvo so se lani z 8,5 odstotka, kolikor so znašali leta 2019, povečali na 10,1 odstotka BDP, a to predvsem na račun epidemije. Zdravstveni izdatki se sicer povečujejo, vendar pa še vedno ostajajo pod evropskim povprečjem. Približno 95 odstotkov odraslega prebivalstva ima ob obveznem sklenjeno tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga je neuspešno poskušalo ukiniti že šest vlad.
Proračuna za prihodnji dve leti z visoko rastjo investicij
29. 09. 2021 17.17
Proračuna za prihodnji dve leti bosta bistveno več denarja namenila za investicije, na področju zdravstva bo njihova rast kar štirikratna. Finančni minister Andrej Šircelj je po seji vlade izpostavil investicije tudi na drugih področjih ter dejal, da je vlada proračunske načrte pripravljala v še vedno zaostrenih razmerah zaradi epidemije covida-19.
Poslanci potrdili zakon, ki za investicije v zdravstvo namenja dve milijardi evrov
29. 09. 2021 08.39
Poslanci so z 68 glasovi za in dvema proti sprejeli zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v slovenskem zdravstvu v letih od 2021 do 2031. Zakon, ki ga je vložila vlada, za investicije namenja okoli dve milijardi evrov, med drugim za naložbe v univerzitetnih kliničnih centrih in izobraževalne ustanove na področju zdravstva.
Možganska kap – ko o življenju in smrti odloča vsaka minuta
23. 09. 2021 00.15
Srčno-žilne bolezni so tako v Sloveniji kot po svetu najpogostejši vzrok smrti, veliko preživelih pa, sploh po možganski kapi, tudi zelo težko okreva. Pri možganski kapi je življenjsko pomembno predvsem hitro ukrepanje, kako nevarna je, pa pričajo tudi podatki, da brez dolgoročnih posledic po njej živi le tretjina bolnikov, kar tretjina pa jih umre.
Izbira specializacije odvisna od delovnih razmer, plače in ugleda
29. 09. 2021 06.00
Ocenjena vrednost šestletnega študija medicine na ljubljanski univerzi je 90.000 evrov, kar je daleč največ med vsemi študijskimi programi v Sloveniji. Visoki so tudi stroški specializacij. Država za specializanta iz družinske medicine, ki se za delo v lastni ambulanti usposablja štiri leta, letno odšteje nekaj več kot 40.400 evrov. Kljub visokim stroškom izobraževanja zdravnikov in velikemu interesu za študij medicine pa se na državni ravni še vedno soočamo s pomanjkanjem zdravnikov. Država se je problema lotila s povečanjem prostih mest na obeh medicinskih fakultetah, a je to le kratkoročno 'celjenje ran'.
Jamie Spears naj bi skrivaj snemal Britneyjine telefonske pogovore
28. 09. 2021 12.29
Zgolj en dan nas loči od trenutka, ko bo odločeno, ali bo Jamie Spears po 13 letih Britneyjinega prizadevanja končno izgubil vlogo njenega skrbnika. Stanje se tik pred sodnim dnem še vedno ni umirilo, saj v javnost še naprej kapljajo nove podrobnosti o nezaslišanih metodah, ki jih uporablja pevkin oče.
V bolnišnicah porast zaradi covida in respiratornih obolenj hospitaliziranih otrok
28. 09. 2021 07.23
"V zadnjih 14 dneh je sprejemov v otroško kliniko bistveno več," je dejal namestnik predstojnika pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Matjaž Homan. Kot je dejal tudi v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana Jože Golobič, s tem raste tudi potreba po kadru, zato bodo že kmalu razmišljali o omejitvi elektivnih programov. Zaradi prevelike zasedenosti so medtem že zaprli specialistično pediatrično ambulanto v SB Novo mesto.
Dolge čakalne vrste, visoke cene samoplačniških storitev – še imamo javno zobozdravstvo?
28. 09. 2021 06.00
Več kot leto dni čakalne dobe za dodelitev osebnega zobozdravnika, še daljše čakalne vrste za zobozdravstvene storitve, dežurne ambulante pa so večkrat neodzivne. "Zgodi se tudi, da zaradi predolgih čakalnih dob pacient izgubi zob," pravijo zobozdravniki, številni pacienti pa so se zato, čeprav vsak mesec plačujejo prispevke za zdravstvene storitve, prisiljeni obrniti na zasebnike. Teh je, s koncesionarji, več kot zobozdravnikov v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Prihodki od prodaje so pri nekaterih v letu 2020 presegli dva milijona evrov. Ali sploh še imamo javno zobozdravstvo?
Svet UKC Ljubljana za mesto generalnega direktorja podprl Golobiča
27. 09. 2021 10.32
Svet ljubljanskega kliničnega centra je za novega generalnega direktorja bolnišnice potrdil dosedanjega v. d. direktorja Jožeta Golobiča, za strokovno direktorico pa Jadranko Buturović Ponikvar, ki torej ostaja na isti funkciji. Golobič sicer za uradni prevzem mandata s polnimi pooblastili potrebuje še soglasje vlade.
Za cepljenje skoraj 57 milijonov, Sloveniji tudi evropska sredstva za nakup testov
27. 09. 2021 16.39
Država je za cepljenje proti covidu-19 doslej namenila 56,97 milijona evrov, so pojasnili na Ministrstvu za zdravje. Od tega je šlo 39,79 milijona evrov za nabavo cepiv in 17,17 milijona za stroške izvedbe cepljenja. Medtem je evropska komisija 20 državam članicam EU dodelila nepovratna sredstva v skupni višini 95 milijonov evrov za nakup diagnostičnih testov za novi koronavirus, s čimer se bo olajšala izdaja digitalnih covidnih potrdil, zlasti tistim, ki se ne morejo cepiti. Med prejemnicami sredstev je tudi Slovenija.
Dobički koncesionarjev in 'posojanje' kadra iz javnih zavodov
27. 09. 2021 06.00
Za kardiološki pregled v povprečju čakamo sedem mesecev, v Splošni bolnišnici Murska Sobota več kot dve leti, pri zasebniku s koncesijo Medical center Rogaška pa čakalne vrste ni. Koncesionarji z delovanjem v javnem sistemu dobro služijo – lani so od ZZZS-ja prejeli 388 milijonov evrov iz naslova koncesije, kar je malenkost več kot leto prej. Koncesionarji in zasebniki brez koncesije si kader za delo v svojih ambulantah pogosto izposojajo v javnih zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Rekorderji po številu soglasij so dr. Ana Golež s trinajstimi soglasji, dr. Igor Vučajnk s sedmimi – oba sta iz celjske bolnišnice – ter dr. Boštjan Matos iz UKC Ljubljana in dr. Vlado Savanović iz UKC Maribor – oba imata šest soglasij.
BLOG: Anoreksija, resna telesna in čustvena bolezen
26. 09. 2021 21.45
Anoreksija je motnja hranjenja, za katero je značilno moteno zaznavanje podobe in teže svojega telesa (dismorfija). Spremlja jo pretiran strah pred pridobivanjem telesne mase, zato si oseba s to motnjo kljub izredno nizki telesni teži skrajno omejuje vnos hrane oz. sama sebe strada. Omejevanje količine zaužite hrane lahko pogosto spremljata tudi čezmerna telesna vadba in uporaba odvajal ali diuretikov.
Cepilni centri ta teden porabili 42.000 odmerkov, kar je manj od pričakovanj
25. 09. 2021 20.17
Cepljenje – tudi Slovenija vanj polaga vse upe, da bi spet uspeli zaživeti normalno. Strokovna skupina vladi predlaga uvedbo pogoja preboleli – cepljeni tudi na druge dejavnosti, saj testiranje za zajezitev širjenja virusa ni dovolj učinkovito. Zato so tudi ta konec tedna odprti številni cepilni centri po državi. Janssen, največja želja ta hip, ker dobite le en odmerek in takoj zadostite predpisanim pogojem PCT. Vse skupaj so od ponedeljka porabili 42.000 odmerkov cepiv, kar pa je manj, kot so cepilni centri načrtovali.
Daljše čakalne dobe, nediagnosticirane bolezni, prestavljene operacije ...
25. 09. 2021 07.00
Kakšne so posledice epidemije za bolnike, za naše zdravstvo? Koliko med vami je takšnih, ki zaradi strahu pred okužbo, zaradi slabše dostopnosti do zdravnikov niste pravočasno prišli do diagnoze? Koliko je takšnih bolnikov, ki so jim zaradi epidemije prestavili operacije, diagnostične in kontrolne preglede? Zbrali smo podatke o čakalnih dobah in vrstah, v mariborskem UKC so zaradi epidemije covida-19 opravili kar 6000 operacij manj, kot bi jih sicer.
Poklukar: Če se bodo razmere slabšale, bomo sledili predlogu uvedbe pogoja PC za vse
24. 09. 2021 11.55
Minister za zdravje Janez Poklukar je predstavil aktivnosti v zvezi z nacionalnim razpisom za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev. Ministrstvo je do zdaj podpisalo pogodbo s 57 izvajalci, ki bodo opravili določene posege, na katere pacienti čakajo nedopustno dolgo. Opozoril je, da trenutne razmere v zdravstvu, povezane z epidemijo, čakalne dobe še podaljšujejo, številni posegi in pregledi pa so odpovedani. Napovedal je tudi, da bodo – če se bodo epidemiološke razmere slabšale – sledili predlogu uvedbe pogoja PC za vse.
V Nemčiji necepljeni v karanteni kmalu brez plačila
24. 09. 2021 09.06
Nemčija zaostruje ukrepe za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, predvsem s spodbujanjem cepljenja. Nemci, ki niso bili cepljeni in bodo zaradi prihoda z območij z visokim tveganjem ali stika z okuženo osebo napoteni v karanteno, ne bodo več prejemali nadomestila za odsotnost z dela, so sporočili zdravstveni ministri zveznih dežel.
Ortodonti: štiri leta do prvega pregleda, visoke cene in skok na Hrvaško
24. 09. 2021 06.00
Za prvi pregled pri ortodontu je treba čakati tudi do štiri leta, razlogov pa je več: med drugim velik razkorak med potrebami in pravicami, ki jih financira ZZZS, ter število otrok, ki so prehitro in nekritično uvrščeni na seznam. ZZZS je v preteklih letih zagotovil financiranje dodatnih petih ortodontskih ambulant in dodatnega 2,3 milijona evrov, pa vendar se število obravnav otrok ni povečalo, čakalne dobe pa se niso skrajšale. Zdravljenje se mora začeti do 18. leta ali pa mora biti potreba po zdravljenju ugotovljena do 16. leta, sicer aparata ne krije ZZZS, cene samoplačniških storitev pa presegajo povprečno slovensko mesečno plačo. Marsikdo se zato odloči za zdravljenje na Hrvaškem – pa je to res ugodnejše?
Do leta 2024 bo moralo novega ginekologa iskati vsaj 172.000 žensk
23. 09. 2021 06.00
31-letna Alenka iz Ljubljane se je po nekaj letih življenja v tujini junija 2019 vrnila v Slovenijo. Uredila si je tako obvezno kot dodatno zdravstveno zavarovanje in se kmalu po vrnitvi lotila tudi iskanja osebnega ginekologa, kar pa se je izkazalo za misijo nemogoče. Po mesecu dni klicev in zavrnitev, češ da novih pacientk ne sprejemajo več, ob tem, da je nujno potrebovala ginekološki pregled, ji je preostalo le še to, da se samoplačniško obrne na ljubljansko Leonišče, kjer za vsak obisk plača približno 35 evrov.
Vlada delodajalcem priporoča, naj v oceno tveganja dodajo nevarnost okužbe s koronavirusom
21. 09. 2021 09.23
Minister Koritnik je potrdil, da je v navodilih državnim organom navedeno priporočilo vlade, naj delodajalci spremenijo oceno tveganja in vanjo dodajo nevarnost okužbe z novim koronavirusom. Kot pravi, je to samo napotek delodajalcem, kako naj bodo odgovorni. A dejstvo je, da bi se to iz državne uprave lahko preselilo tudi na druga področja in bi lahko bilo podlaga za disciplinske ukrepe ali pa celo odpuščanje tistih, ki pogoja PC ne bi izpolnjevali.
Pravniki o obveznem cepljenju: Vlada bi morala s temeljito analizo ugotoviti, ali obstajajo milejši ukrepi
21. 09. 2021 15.35
Pravniki so v okviru razprave z naslovom Obveznost cepljenja ali pravica do necepljenja opozorili, da bi morala biti odločitev o obveznem cepljenju najprej strokovna, šele nato politična. Pirc Musarjeva je kot napačno ocenila odločitev vlade, ki "se je bolj kot delodajalec odločila, da je treba zaradi zgleda precepiti državne uslužbence". Po njeni oceni bi bilo z vidika vzdržnosti zdravstvenega sistema obvezno cepljenje bolj smiselno uvesti za zaposlene v zdravstvenih institucijah in domovih za starejše. Opozorila je tudi na problem "lahkotnosti vladanja z odloki".
Prva tožba zoper zdravnika, ki je v Teksasu opravil splav
21. 09. 2021 10.59
Teksaškega zdravnika, ki je priznal kršitev nove zakonodaje o splavu v državi, tožijo, kar bi lahko bil preizkus zakonitosti nove zakonodaje. Alan Braid je za Washington Post dejal, da je splav opravil pri ženski, ki je bila v zgodnji fazi nosečnosti, a "čez rok, ki ga določa država".
Covid-19 pospeši razvoj Alzheimerjeve bolezni ali njeno stanje poslabša
21. 09. 2021 06.00
V Sloveniji živi več kot 34.000 oseb z demenco, za vsako pa v povprečju skrbijo še trije ljudje in zato demenca predstavlja enega največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih problemov sodobne družbe. Ljudi z demenco je dodatno obremenila še epidemija, bolniki so bili prikrajšani za stik s svojci, poleg tega raziskave kažejo, da covid pospeši razvoj Alzheimerjeve bolezni. Pri bolnikih z demenco, ki so preboleli okužbo s koronavirusom, se lahko pojavi poslabšanje kognitivnih in vedenjskih oz. psihičnih simptomov, tako zaradi izolacije kot posledic okužbe.
Na operacijo kolena je treba čakati povprečno več kot leto, v UKC Ljubljana celo tri
21. 09. 2021 06.00
Za operacijo krčnih žil, sive mrene in nevromišično elektrodiagnostiko čaka pri nas največ ljudi nad dopustno mejo. Najdlje je treba čakati v UKC Ljubljana, predvsem na ortopedski kliniki. Če potrebujete operacijo nožnega palca, prej kot v dveh letih ne boste operirani, v UKC Ljubljani se bo zavleklo na devet let. Medtem pa boste pri zasebniku, denimo Estetiki Fabjan, na vrsti takoj. In prav zaradi dolgih čakalnih vrst za preglede pri specialistih se marsikdo, ki si to lahko privošči, pa čeprav plačuje zavarovanje, odloči za samoplačniški obisk, da bi hitreje prišel do diagnoze.