združene države
Slinavka in parkljevka se širi
17. 03. 2001 00.00
V Argentini so odkrili že najmanj 40 žarišč parkljevke in slinavke. Ni izključeno, da je žarišč še veliko več. Uradno so sicer argentinske zdravstvene oblasti priznale, da so v državi odkrili tri žarišča parkljevke in slinavke. Sindikati na Nizozemskem opozarjajo, da bo od ponedeljka zaradi ukrepov proti parkljevki in slinavki začasno ostalo brez dela 12.000 oseb. Ukrep bo prizadel zaposlene v klavnicah, industriji za predelavo mesa, transportu in reji, če bo prepoved prevoza goveda, prašičev, ovac in koz veljala še naprej. Nizozemsko kmetijsko ministrstvo je v torek po odkritju prvega žarišča parkljevke in slinavke v Franciji prepovedalo prevoz živine.
Rupel o osamosvojitvi Slovenije
14. 03. 2001 00.00
Zunanji minister je ob 10-obletnici samostojnosti Slovenije je v javnem predavanju na Pravni fakulteti prisotnim slikovito predstavil zaplete v procesu osamosvajanja. Leta 1991 se je večina držav na slovenska prizadevanja odzvala z nenaklonjenostjo. Posebej trd sogovornik, kot se spomni Rupel, so bile takrat Združene države Amerike.
Zaščitni ukrepi tudi v ZDA
11. 03. 2001 00.00
V Veliki Britaniji so doslej potrdili že 151 žarišč slinavke in parkljevke. Ker se bolezen po otoku še vedno širi, se turistični delavci bojijo, da bodo posnetki zažganih živali na grmadah odvrnili turiste, kar bi pomenilo katastrofo tudi za britanski turizem. Prve preventivne ukrepe izven Evrope pa so že uvedle Združene države Amerike.
Končan ministrski sestanek o okolju
04. 03. 2001 00.00
V Trstu se je končal ministrski sestanek o okolju, na katerem so delegacije osmih najmočnejših držav skušale oživiti razpravo o ukrepih za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida v ozračje. Opazovalci ocenjujejo zaključni dokument kot napredek, predvsem zaradi ameriške podpore tovrstnim prizadevanjem, za katera Clintonova administracija ni imela dovolj posluha. Prej nasprotno - ker bojda ni bilo dovolj znanstvenih dokazov o segrevanju zemlje zaradi človekove dejavnosti, Američani in njihovi zavezniki niso ratificirali Kiotskega protokola, ki nalaga zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida, in celo blokirali delo mednarodne konference o okolju v Haagu.
Šaron o odnosih z ZDA
23. 02. 2001 00.00
Novoizvoljeni izraelski premier Ariel Šaron je izrazil prepričanje, da so Izrael in Združene države Amerike v preteklosti preveč pozornosti namenile bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu in da bi se morale obrniti k dvostranskim odnosom. Mirovna pogajanja s Palestinci je Šaron sicer označil kot pomembna, a menil, da jim je bila posvečena prevelika pozornost, ki je škodovala dvostranskim odnosom med Izraelom in ZDA.
Več kot polovica Američanov že uporablja svetovni splet
19. 02. 2001 00.00
Združene države Amerike so v zadnjih šestih mesecih lani zabeležile 16 milijonov novih polnoletnih uporabnikov interneta, ki jih je zdaj skupno okrog 104 milijone oz. 56 odstotkov vse polnoletne populacije v ZDA. Uporaba interneta je razumljivo še bolj priljubljena med ameriško mladino od 12. do 17. leta, saj jih internet uporablja kar tri četrtine, je ugotovila ameriška raziskava Pew Internet&
Našli potopljeno ribiško ladjo
17. 02. 2001 00.00
Ameriška vojska je s pomočjo daljinsko nadzorovane naprave za globokomorsko potapljanje odkrila razbitine japonske ribiške ladje, ki je 9. februarja v bližini otočja Havaji trčila z ameriško vojaško podmornico Greenville.
Iskanje trupel pogrešanih
16. 02. 2001 00.00
Ameriška jedrska podmornica Greeneville je bila med trčenjem z japonsko ribiško ladjo dve navtični milji zunaj območja, ki je predvideno za vadbo zasilnega dviga na površje. Ameriška obalna straža pa je prenehala aktivno iskati morebitne preživele, kar pomeni, da bodo od danes naprej iskali le še trupla pogrešanih.
Izročitev Miloševića ni pogoj za pomoč
13. 02. 2001 00.00
V pogovoru za zasebno agencijo Beta je veleposlanik ZDA v Beogradu William Montgomery povedal, da Združene države ne bodo pogojevale svoje nadaljnje pomoči ZRJ z izročitvijo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslaviji do 31. marca letos.
ZLSD o ključnih vprašanjih prestolnice
12. 02. 2001 00.00
Člani vodstva mestne organizacije Združene liste socialnih demokratov Ljubljana so s poslanci ZLSD v državnem zboru Miranom Potrčem, Silvo Črnugelj in Danico Simšič, ki so bili na zadnjih volitvah izvoljeni v Ljubljani, spregovorili o rednem sodelovanju, predvsem pa o ključnih vprašanjih prestolnice, ki jim bodo namenjali še posebno pozornost v državnem zboru.
V Izraelu pripravljeni na napade
05. 02. 2001 00.00
V Izraelu je 15 tisoč pripadnikov varnostnih sil dan pred jutrišnjimi volitvami za predsednika vlade, v popolni pripravljenosti. Številne teroristične organizacije so namreč zagrozile z napadi na civiliste. V noči na nedeljo pa so Izraelci ubili Palestinca, ki je poizkušal v Izrael pretihotapiti 15 kilogramov eksploziva.
Več tujih investicij na Madžarskem
02. 02. 2001 00.00
Obseg neposrednih tujih investicij na Madžarskem je v prvih desetih mesecih lani znašal 1,6 milijarde evrov, kar je 43,6 odstotka več kot v enakem obdobju leta 1999. Največ tujih investitorjev prihaja iz Nizozemske, sledijo pa Belgija, Nemčija in Združene države Amerike. Skupno so tuji investitorji do konca oktobra lani na Madžarskem investirali 20,9 milijarde evrov, je sporočilo madžarsko ministrstvo za gospodarske dejavnosti.
Konec konference v Stockholmu
30. 01. 2001 00.00
Dvodnevna mednarodna konferenca z naslovom Boj proti nestrpnosti, ki je bila uvod v svetovno konferenco proti rasizmu, ki bo septembra letos v Južnoafriški republiki, se je danes zaključila z govorom švedskega premiera Goerana Perssona. V okviru stockholmske konference sta danes generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan in slovenski predstavnik, pravosodni minister Ivan Bizjak, v govorih poudarila pomen vzgoje mladih, predstavniki sodelujočih držav pa so sprejeli deklaracijo, v kateri se zavezujejo za boj proti vsem vrstam nestrpnosti. Bizjak se je v okviru predvidenih dvostranskih srečanj danes sestal s švedskim ministrom Thomasom Botctroemom ter latvijsko ministrico za pravosodje Ingrid Labiutsko, popoldne pa se bo sešel še s švedskim ombudsmanom Claesom Eklundom, so povedali v slovenski delegaciji.
Drnovšek čestital Bushu
27. 01. 2001 00.00
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je ob prevzemu funkcije predsednika Združenih držav Amerike Georgu Walkerju Bushu zaželel vse najboljše pri uspešnem opravljanju odgovornih dolžnosti. V svojem pismu je zapisal naslednje: "Republika Slovenija šteje Združene države Amerike kot prijatelja, s katerim nas družijo mnogi skupni ideali. Oboji podpiramo demokracijo, človekove pravice in tržno gospodarstvo. Glavni cilj slovenske zunanje politike še naprej ostaja polnopravno članstvo v Evropski uniji in Natu. Upam, da bo Slovenija še naprej uživala podporo Združenih držav Amerike. Rad bi izrazil trdno prepričanje, da bodo zelo dobri dvostranski odnosi in tesno sodelovanje pri reševanju mednarodnih vprašanj še naprej ostali steber naših prihodnjih odnosov."
Manj gospodarske pomoči Izraelu
19. 01. 2001 00.00
Izrael in Združene države Amerike so danes podpisali sporazum o postopnem prenehanju ameriške gospodarske pomoči Izraelu. Hkrati z zmanjševanjem gospodarske pomoči sta se državi dogovorili tudi za postopno rast vojaške podpore Izraelu.
Pet novih članic VS ZN
01. 01. 2001 00.00
Varnostni Svet ZN, ki ima deset nestalnih članic in pet stalnih članic s pravico veta - Francijo, Kitajsko, Rusijo, Veliko Britanijo in Združene države Amerike, je z današnjim dnem dobil pet novih nestalnih članic - Irska, Kolumbija, Mauritius, Norveška in Singapur, ki imajo dvoletni mandat. Januarja bo tako15-članskemu VS predsedoval Singapur.
Čestitke Bushu
14. 12. 2000 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek je danes čestital novoizvoljenemu predsedniku ZDA Georgeu W. Bushu in mu ob prevzemu odgovorne politične naloge zaželel vse najboljše. V pismu je omenil tesne odnose med državama, ob tem pa izrazil željo, da bi jih v prihodnje še nadgradili.
Schröder poziva k pogumu
06. 12. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je po srečanju s poljskim premierom Jerzyjem Buzekom v Varšavi pozval evropske voditelje k "pogumu" na vrhu EU v Nici, da bi dokončali izgradnjo združene Evrope, ki bi vključevala tudi srednje- in vzhodnoevropske države. Po Schröderjevem mnenju mora postati vrh v Nici mejnik na poti v združeno Evropo. "Bodimo pogumni, nacionalne interese potisnimo v ozadje in se osredotočimo na evropsko dimenzijo vrha v Nici," je poudaril Schröder. "Spomnimo se na narode srednje- in vzhodnoevropskih držav, kot so Poljska, Madžarska in baltske države. Naša naloga je dokončati zgodovinsko izgradnjo združene Evrope," je še dodal Schröder. Nemški kancler je še povedal, da si ne more predstavljati prvega kroga širitve EU proti Vzhodu brez Poljske. Schröder se mudi v Varšavi ob 30. obletnici podpisa sporazuma med takratno Zahodno Nemčijo in Poljsko, s katero je bila priznana poljska zahodna meja, ki je tedaj tekla vzdolž Nemške demokratične republike.
Rusija med prvimi v izkopavanju zlata
03. 12. 2000 00.00
Rusija je v izkopavanju zlata trenutno na šestem mestu v svetu. Po besedah direktorja enega od ruskih rudnikov zlata Vladimirja Polivanova, naj bi ruski rudarji letos izkopali od 110 do 118 ton zlata.
ZRJ sprejeta v SEP
25. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je postala 17. članica Srednjeevropske pobude (SEP). V članstvo so jo danes v Budimpešti sprejeli predsedniki vlad držav članic SEP, ki so pozdravili demokratične spremembe v ZRJ. Obenem so se zavzeli za ureditev odnosov med Srbijo in Črno goro, pa tudi za dialog med Srbi in Albanci na Kosovu. Po spremembah na oblasti v Beogradu je ZRJ v dobrem mesecu tako postala članica še ene mednarodne organizacije, potem ko je bila sprejeta v Združene narode, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi in Jadransko-jonsko pobudo ter postala udeleženka Pakta stabilnosti za JV Evropo. Vrha SEP v Budimpešti sta se udeležila tudi jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Povabljen je bil sicer tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, vendar se vrha ni udeležil zaradi napetih razmer na Kosovu in jugu Srbije.
Clinton obžaluje neuspeh pogajanj
15. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton iz časa svojega predsedovanja ZDA najbolj obžaluje, ker mu ni uspelo doseči sprave med Izraelci in Palestinci. Mir na Bližnjem vzhodu si je namreč želel "iz vsega srca". "Če se to ne bo zgodilo, bom globoko razočaran, nikoli pa ne bom obžaloval niti ene same minute, ki sem jo porabil pri tem," je povedal Clinton v pogovoru za ameriško tiskovno agencijo AP. Če bi Izraelci in Palestinci dosegli spravo, bi bila izraelska država varna, poleg tega pa bi imeli Palestinci svojo usodo v lastnih rokah, je dejal Clinton v pogovoru za AP, ki ga je imel na krovu letala na poti v Brunej na vrh APEC. Napovedal je še, da bo dogovoru med Izraelci in Palestinci kmalu sledil mir med Izraelom in Sirijo. Clinton se je v zadnjih dneh srečal z izraelskim premierom Ehudom Barakom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, da bi dosegel rešitev osemtedenskega nasilja na palestinskih ozemljih, v katerem je doslej umrlo več kot 200 ljudi. Po njegovih besedah bi moralo biti ta teden jasno, ali bo prišlo do novih prizadevanj za spremembo stališč obeh strani. Sicer pa se Palestinci in Izraelci po njegovem mnenju ne morejo vrniti za pogajalsko mizo, če se bo nasilje nadaljevalo v enaki meri. Clinton je dva meseca pred iztekom predsedniškega mandata spregovoril o dosežkih svojega predsedovanja. Kot je povedal, je njegovo največje osebno zadovoljstvo, da so Združene države Amerike danes v boljšem položaju kot pred osmimi leti, in to ne samo gospodarsko. V ZDA je več enakopravnosti, manj kriminala in manj ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, izboljšuje se tudi šolstvo. "Država je bolj samozavestna in več je možnosti," je dejal. "Vsak predsednik je vesel ob občutku, da je Amerika med njegovim mandatom postala močnejša in boljša," je dodal.
Posvetovanja o mandatarju
13. 11. 2000 00.00
Predsednik države Milan Kučan je po nedavni izvolitvi parlamentarnega vodstva v skladu s svojimi ustavnimi pristojnostmi začel posvetovanja s predstavniki poslanskih skupin in bo na tej podlagi po napovedih že jutri državnemu zboru predlagal kandidata za predsednika vlade, ki pa bo glede na povolilno razdelitev moči v parlamentu in domala že sklenjena koalicijska povezovanja brez velikih ugibanj prvak LDS Janez Drnovšek. Pogovora s predsednikom države so se dopoldne že udeležili predstavniki LDS, ZLSD, SLS+SKD in NSi, zaradi mednarodnih obveznosti pa se vabilu ni odzval Janez Janša, predsednik SDS.
ZDA odpravile sankcije proti Avstriji
09. 11. 2000 00.00
Združene države Amerike so včeraj odpravile omejitve dvostranskih diplomatskih stikov z Avstrijo, ki so jih sprejele februarja po vstopu svobodnjakov v avstrijsko vlado. Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je sporočil, da sta se državna sekretarka Madeleine Albright in avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner, ki sta se včeraj srečali v Washingtonu, strinjali, da bi se morali ameriško-avstrijski odnosi normalizirati.
VS predlagal sprejem ZRJ v ZN
01. 11. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je sinoči soglasno, brez ugovora in glasovanja, sprejel resolucijo, v kateri priporoča Generalni skupščini sprejetje ZR Jugoslavije v Združene narode. Generalna skupščina naj bi že danes popoldne po lokalnem času obravnavala predlog resolucije o sprejemu, ki ga je pripravila Francija, na seji pa bodo navzoči tudi predstavniki ZRJ, ki so sinoči odpotovali iz Beograda.
V Moskvi doprsni kip Herbersteinu
31. 10. 2000 00.00
V Moskvi bodo v atriju Vseruske državne knjižnice tuje literature na ulici Nikolo-Jamskaja 1 danes na posebni slovesnosti odkrili doprsni kip našemu rojaku Žigi Herbersteinu. Kip je delo Grigorija Potockega. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi dvojezično knjigo o Herbersteinu. Njeni avtorji so Anna Horoškevič, Andrej Lenarčič in Jožko Šavli. Po odkritju bo kulturni program, v katerem bo 13-članski zbor moskovskega Konservatorija izvedel dva madrigala Jacobusa Gallusa.
ZRJ zaprosila za sprejem v ZN
30. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je kot gost osrednjega dnevnika Televizije Srbija poudaril, da ZR Jugoslavija obstaja, da jo je mednarodna skupnost ob njenem nastanku leta 1992
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Peterle o prošnji ZRJ za članstvo v ZN
28. 10. 2000 00.00
Zunanji minister Lojze Peterle je v izjavi za POP TV dejal, da je prošnja za članstvo, ki jo je
Skupščina ZN sprejela resolucijo
21. 10. 2000 00.00
Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela resolucijo, v kateri
Carl Bildt o članstvu ZRJ v ZN
14. 10. 2000 00.00
Posebni odposlanec ZN za Balkan Carl Bildt je danes v Beogradu na novinarsko vprašanje o datumu sprejetja ZRJ v Združene narode dejal, da bi ZRJ lahko bila sprejeta v svetovno organizacijo v nekaj tednih, potem "ko bo vložila prošnjo za članstvo", saj pri tem po njegovem mnenju ne bi bilo večjih težav. S tem je dal vedeti, da Beograd prošnje še ni vložil. Televizija Studio B, ki se je sklicevala na tiskovnega predstavnika ZN, je namreč včeraj poročala, da je jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica ZN že poslal prošnjo za sprejetje ZRJ v svetovno organizacijo, vročil pa naj bi jo prav Carlu Bildtu med njegovim obiskom v Beogradu.