združene poti

Schröder priznal trpljenje Poljakov

01. 08. 2004 00.00

V poljski prestolnici so se zaključile tridnevne spominske slovesnosti ob 60. obletnici varšavske vstaje.

Proslava ob dnevu državnosti

24. 06. 2004 00.00

Na Trgu republike v Ljubljani je potekala osrednja državna počastitev dneva državnosti. V državnem zboru pa je bila pred tem slavnostna seja.

Slovenija v Uniji!

01. 05. 2004 00.00

V petek zvečer so po Sloveniji ob njenem vstopu v EU potekale številne prireditve, ki se nadaljujejo tudi danes. Več v rubriki <a href="http://24ur.com/naslovnica/eu/index.php?Axm=00" target="blank">EU</a>.

Nadaljevanje prireditev po Sloveniji

01. 05. 2004 00.00

Nadaljujejo se številne prireditve, s katerimi Slovenci obeležujemo članstvo Slovenije v EU.

Prodi in Rop v Novi Gorici

30. 04. 2004 00.00

Predsednik Evropske komisije Romano Prodi in slovenski premier Anton Rop sta imela slavnostne govore na svečanosti v Novi Gorici.

Blair: Širitev bo dala nove energije

28. 04. 2004 00.00

Britanski premier Tony Blair je prepričan, da bo širitev EU povezavi dala nove energije in pospešila ritem njene modernizacije.

Laibach na diplomatski poti

21. 04. 2004 00.00

Skupina Laibach v teh dnevih nadaljuje evropsko diplomatsko-misijonarsko pot ob izidu svoje zadnje plošče <em>WAT</em>.

Potrč in Janša o izbrisanih

03. 02. 2004 00.00

Ob zadnjem političnem zapletu ob reševanju problema izbrisanih, smo se v studiu 24ur pogovarjali z Miranom Potrčem iz Združene liste socialnih demokratov in Janezom Janšo iz Slovenske demokratske stranke.

Še vedno brez dogovora

16. 01. 2004 00.00

Sestanek predstavnikov poslanskih skupin parlamentarnih strank, ki nadaljujejo pogajanja o izbrisanih, ni prinesel vsebinskega napredka.

Neuradni zmagovalec Sakašvili

04. 01. 2004 00.00

Gruzijci so na predčasnih volitvah izbirali novega predsednika države, po neuradnih podatkih pa je zmagal Mihail Sakašvili.

Rupel: Notifikacijo smo pričakovali

30. 10. 2003 00.00

Zunanji minister Dimitrij Rupel je v odzivu na hrvaško notifikacijo širitve jurisdikcije na morju pri Združenih narodih zagotovil, da je Slovenija takšen postopek pričakovala, zato je slovenska misija v New Yorku pripravljena in bo ukrepala, takoj ko bo to potrebno.

Razkrili mednarodno kriminalno združbo

27. 06. 2003 00.00

Policisti in kriminalisti policijskih uprav Ljubljane, Maribora, Nove Gorice in Kranja so prijeli več osumljencev kriminalne združbe, ki se je ukvarjala z organizacijo ilegalnih prehodov državljanov iz republik bivše Jugoslavije in Turčije.

Slovesnost ob dnevu državnosti

24. 06. 2003 00.00

Na predvečer dneva državnosti je na ljubljanskem Trgu republike potekala osrednja slovesnost, na kateri je slavnostni govornik predsednik republike Janez Drnovšek orisal obdobje od nastanka države in s tem povezane težave, v dvanajstem letu samostojnosti pa je izpostavil odločitev za vstop v EU in zvezo Nato.

Mesić: Odnosi niso napeti

13. 05. 2003 00.00

Predsednika Slovenije in Hrvaške, Janez Drnovšek in Stipe Mesić, sta na pogovorih v Ljubljani osrednjo pozornost namenila sodelovanju med državama. Nista pa se izognila odprtim vprašanjem, med katerimi sta omenila mejo in stare devizne vloge hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke.

Rop: Članstvo v EU izjemna priložnost

16. 04. 2003 00.00

<em>Članstvo v EU je za Slovenijo izjemna priložnost, na državi sami pa je, ali bo to izkoristila,</em> je ob podpisu pristopne pogodbe med EU in Slovenijo v Atenah dejal slovenski premier Anton Rop. Svoje poglede pa so ob slovesnem podpisu podali tudi zunanji minister Rupel, minister za evropske zadeve Potočnik, predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Kacin in predsednik parlamentarne komisije za evropske zadeve Alojz Peterle.

Drnovšek: Pomemben dan za Slovenijo in Evropo

16. 04. 2003 00.00

Predsednik države Janez Drnovšek je v slavnostnem govoru ob podpisu pristopne pogodbe Slovenije in še devetih prihodnjih članic z EU dejal, da je danes za Slovenijo in za Evropo pomemben dan. Podpis pristopne pogodbe pa je po njegovih besedah sad več kot desetletnih prizadevanj.

Blix in El Baradej: Irak mora storiti več

27. 01. 2003 00.00

Mohamed El Baradej in Hans Blix, voditelja inšpekcij v Iraku, sta v poročilu varnostnemu svetu poudarila, da Bagdad še ni odgovoril na nekaj vprašanj, zavzemata pa se za nadaljevanje inšpekcij. Že prej pa so njihovo delo podprli zunanji ministri EU ter pozvali Irak k aktivnejšemu sodelovanju.

Severna Koreja z jedrskim programom?

12. 12. 2002 00.00

Ameriške oblasti so korejski tovorni ladji, ki je prevažala petnajst raket SKAD dovolile, da nadaljuje pot proti Jemnu. Ugotovili so namreč, da je bil nakup raket povsem legalen. Novo krizno žarišče pa se obeta v Severni Koreji, ki je danes napovedala, da bo obnovila svoj jedrski program.

Humanitarci na poti na Kubo

17. 01. 2002 00.00

Ameriško oporišče v zalivu Guantanamo na Kubi bodo obiskali predstavniki Rdečega križa, ki naj bi preiskali, kakšni so pogoji, v katerih živijo zaprti talibani in pripadniki Al Kaide.

Siloviti napadi na Kandahar

29. 11. 2001 00.00

Ameriška letala silovito napadajo Kandahar, zadnje talibansko oporišče. Mula Omar in bin Laden naj bi bila po navedbah talibanov in Severnega zavezništva živa. Ameriško obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da poročila o pokolu zapornikov v Mazar-i-Šarifu niso verodostojna.

Spopadi med talibani in severnim zavezništvom

03. 11. 2001 00.00

Ameriško letalstvo je v soboto popoldne vnovič napadlo talibanske položaje na severovzhodu Afganistana v bližini meje z Tadžikistanom, potem ko je dopoldne napadalo predvsem Kabul in območje severno od prestolnice.

Evropski tisk o napadu na Afganistan

08. 10. 2001 00.00

Evropski tisk je v odmevih na ameriško-britansko vojaško akcijo skoraj enoten v oceni, da "Bush ni imel izbire". Nekateri pa izražajo dvom, češ da je "učinkovitost ameriških napadov na Afganistan negotova" .

Rumsfeld krepi koalicijo

03. 10. 2001 00.00

ZDA so zvezo NATO zaprosile za pomoč pri povračilnih ukrepih. Da bi utrdil in po možnosti razširil protiteroristično koalicijo, pa je predsednik Bush obrambnega ministra Rumsfelda poslal na azijsko turnejo.

NLB odslej še močnejša

01. 10. 2001 00.00

Z današnjem dnem so Nova ljubljanska banka, Banka Velenje, Dolenjska banka in Pomurska banka enovita družba. Z združitvijo treh bank z NLB se je tržni delež NLB povečal na 33 odstotkov, medtem ko tržni delež celotne bančne skupine NLB znaša okrog 44 odstotkov.

Priprave na povračilni napad

20. 09. 2001 00.00

ZDA se vse bolj intenzivno pripravljajo na povračilni napad na teroriste in tiste, ki jih podpirajo. 150 vojaških letal so že premestili v oporišča na območju Perzijskega zaliva.

Po kongresu nova podoba SDS

13. 05. 2001 00.00

Podoba SDS bo po celjskem kongresu drugačna, saj se bo stranka v prihodnje manj ukvarjala s proceduro in več z vsebino oz. s ključnimi razvojnimi izzivi, s katerimi se Slovenija sooča v prvi polovici 21. stoletja. To pa ne pomeni, da bo stranka manj kritična do nepravilnosti, ampak da bo vselej ponudila alternative, je v pogovoru poudaril predsednik SDS Janez Janša. Po njegovih besedah se socialdemokrati dobro zavedajo, da mora v državi priti do konsenza o njenih razvojnih ciljih in "do vsaj približnega soglasja o tem, kako gledati na preteklost, da nas ta ne bo razdvajala tudi v prihodnosti". "Slovence čaka podoben korak, kot so ga po padcu Francove diktature naredili Španci. Navkljub temu, da so različno razlagali dogajanje v preteklosti, je med njimi prevladalo spoznanje, da se lahko poenotijo glede razvojnih oz. strateških ciljev države." Ob tem je Janša opozoril, da 7. kongres SDS, ki bo zasedal 19. maja, ne bo služil kot orodje za poenotenje stranke. "Predkongresna razprava v mestnih in občinskih odborih je podprla glavne dosedanje usmeritve stranke in tako pokazala, da kongres zaradi nekakšne večje enotnosti ni potreben, potreben pa je zaradi nekaterih vsebinskih in organizacijskih sprememb."

Pol milijona novih Američanov

01. 05. 2001 00.00

V Združenih državah Amerike je te dni na tisoče nezakonitih priseljencev skušalo izkoristiti zadnji rok za pridobitev delovnega in bivalnega dovoljenja. S pomočjo zakona, ki so ga sprejeli decembra lani, bo t.i. ''green card'' dobilo več kot pol milijona ljudi.

Kdaj maloobmejni sporazum s Hrvaško?

08. 04. 2001 00.00

Pred sredinim srečanjem slovenskega predsednika vlade Janeza Drnovška in njegovega hrvaškega kolega Ivice Račana se na Hrvaškem sprašujejo, kdaj bo Slovenija ratificirala maloobmejni sporazum. Pred srečanje se je o sporih med Slovenijo in Hrvaško razpisal tudi hrvaški časnik Vjesnik. Razrešitev že leta nerešenih vprašanj naj bi bila po mnenju časnika pomembna predvsem za Slovenijo, saj naj bi ta kot pogoj za sprejem v EU morala urediti odnose s sosedami. Vjesnikov komentator pravi, da vidi večino razlogov za zastoj v pogajanjih v razhajanjih slovenskih politikov. Še posebej pa opozarja na novo oviro v odnosih, ki bo nastala s članstvom Slovenije v Uniji in bo slovensko-hrvaška meja postala zunanja meja združene Evrope.

Schröder poziva k pogumu

06. 12. 2000 00.00

Nemški kancler Gerhard Schröder je po srečanju s poljskim premierom Jerzyjem Buzekom v Varšavi pozval evropske voditelje k "pogumu" na vrhu EU v Nici, da bi dokončali izgradnjo združene Evrope, ki bi vključevala tudi srednje- in vzhodnoevropske države. Po Schröderjevem mnenju mora postati vrh v Nici mejnik na poti v združeno Evropo. "Bodimo pogumni, nacionalne interese potisnimo v ozadje in se osredotočimo na evropsko dimenzijo vrha v Nici," je poudaril Schröder. "Spomnimo se na narode srednje- in vzhodnoevropskih držav, kot so Poljska, Madžarska in baltske države. Naša naloga je dokončati zgodovinsko izgradnjo združene Evrope," je še dodal Schröder. Nemški kancler je še povedal, da si ne more predstavljati prvega kroga širitve EU proti Vzhodu brez Poljske. Schröder se mudi v Varšavi ob 30. obletnici podpisa sporazuma med takratno Zahodno Nemčijo in Poljsko, s katero je bila priznana poljska zahodna meja, ki je tedaj tekla vzdolž Nemške demokratične republike.

Clinton obžaluje neuspeh pogajanj

15. 11. 2000 00.00

Ameriški predsednik Bill Clinton iz časa svojega predsedovanja ZDA najbolj obžaluje, ker mu ni uspelo doseči sprave med Izraelci in Palestinci. Mir na Bližnjem vzhodu si je namreč želel "iz vsega srca". "Če se to ne bo zgodilo, bom globoko razočaran, nikoli pa ne bom obžaloval niti ene same minute, ki sem jo porabil pri tem," je povedal Clinton v pogovoru za ameriško tiskovno agencijo AP. Če bi Izraelci in Palestinci dosegli spravo, bi bila izraelska država varna, poleg tega pa bi imeli Palestinci svojo usodo v lastnih rokah, je dejal Clinton v pogovoru za AP, ki ga je imel na krovu letala na poti v Brunej na vrh APEC. Napovedal je še, da bo dogovoru med Izraelci in Palestinci kmalu sledil mir med Izraelom in Sirijo. Clinton se je v zadnjih dneh srečal z izraelskim premierom Ehudom Barakom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, da bi dosegel rešitev osemtedenskega nasilja na palestinskih ozemljih, v katerem je doslej umrlo več kot 200 ljudi. Po njegovih besedah bi moralo biti ta teden jasno, ali bo prišlo do novih prizadevanj za spremembo stališč obeh strani. Sicer pa se Palestinci in Izraelci po njegovem mnenju ne morejo vrniti za pogajalsko mizo, če se bo nasilje nadaljevalo v enaki meri. Clinton je dva meseca pred iztekom predsedniškega mandata spregovoril o dosežkih svojega predsedovanja. Kot je povedal, je njegovo največje osebno zadovoljstvo, da so Združene države Amerike danes v boljšem položaju kot pred osmimi leti, in to ne samo gospodarsko. V ZDA je več enakopravnosti, manj kriminala in manj ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, izboljšuje se tudi šolstvo. "Država je bolj samozavestna in več je možnosti," je dejal. "Vsak predsednik je vesel ob občutku, da je Amerika med njegovim mandatom postala močnejša in boljša," je dodal.