združene poti
Potrč in Janša o izbrisanih
03. 02. 2004 00.00
Ob zadnjem političnem zapletu ob reševanju problema izbrisanih, smo se v studiu 24ur pogovarjali z Miranom Potrčem iz Združene liste socialnih demokratov in Janezom Janšo iz Slovenske demokratske stranke.
Še vedno brez dogovora
16. 01. 2004 00.00
Sestanek predstavnikov poslanskih skupin parlamentarnih strank, ki nadaljujejo pogajanja o izbrisanih, ni prinesel vsebinskega napredka.
Neuradni zmagovalec Sakašvili
04. 01. 2004 00.00
Gruzijci so na predčasnih volitvah izbirali novega predsednika države, po neuradnih podatkih pa je zmagal Mihail Sakašvili.
Rupel: Notifikacijo smo pričakovali
30. 10. 2003 00.00
Zunanji minister Dimitrij Rupel je v odzivu na hrvaško notifikacijo širitve jurisdikcije na morju pri Združenih narodih zagotovil, da je Slovenija takšen postopek pričakovala, zato je slovenska misija v New Yorku pripravljena in bo ukrepala, takoj ko bo to potrebno.
Razkrili mednarodno kriminalno združbo
27. 06. 2003 00.00
Policisti in kriminalisti policijskih uprav Ljubljane, Maribora, Nove Gorice in Kranja so prijeli več osumljencev kriminalne združbe, ki se je ukvarjala z organizacijo ilegalnih prehodov državljanov iz republik bivše Jugoslavije in Turčije.
Slovesnost ob dnevu državnosti
24. 06. 2003 00.00
Na predvečer dneva državnosti je na ljubljanskem Trgu republike potekala osrednja slovesnost, na kateri je slavnostni govornik predsednik republike Janez Drnovšek orisal obdobje od nastanka države in s tem povezane težave, v dvanajstem letu samostojnosti pa je izpostavil odločitev za vstop v EU in zvezo Nato.
Mesić: Odnosi niso napeti
13. 05. 2003 00.00
Predsednika Slovenije in Hrvaške, Janez Drnovšek in Stipe Mesić, sta na pogovorih v Ljubljani osrednjo pozornost namenila sodelovanju med državama. Nista pa se izognila odprtim vprašanjem, med katerimi sta omenila mejo in stare devizne vloge hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke.
Rop: Članstvo v EU izjemna priložnost
16. 04. 2003 00.00
<em>Članstvo v EU je za Slovenijo izjemna priložnost, na državi sami pa je, ali bo to izkoristila,</em> je ob podpisu pristopne pogodbe med EU in Slovenijo v Atenah dejal slovenski premier Anton Rop. Svoje poglede pa so ob slovesnem podpisu podali tudi zunanji minister Rupel, minister za evropske zadeve Potočnik, predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Kacin in predsednik parlamentarne komisije za evropske zadeve Alojz Peterle.
Drnovšek: Pomemben dan za Slovenijo in Evropo
16. 04. 2003 00.00
Predsednik države Janez Drnovšek je v slavnostnem govoru ob podpisu pristopne pogodbe Slovenije in še devetih prihodnjih članic z EU dejal, da je danes za Slovenijo in za Evropo pomemben dan. Podpis pristopne pogodbe pa je po njegovih besedah sad več kot desetletnih prizadevanj.
Blix in El Baradej: Irak mora storiti več
27. 01. 2003 00.00
Mohamed El Baradej in Hans Blix, voditelja inšpekcij v Iraku, sta v poročilu varnostnemu svetu poudarila, da Bagdad še ni odgovoril na nekaj vprašanj, zavzemata pa se za nadaljevanje inšpekcij. Že prej pa so njihovo delo podprli zunanji ministri EU ter pozvali Irak k aktivnejšemu sodelovanju.
Severna Koreja z jedrskim programom?
12. 12. 2002 00.00
Ameriške oblasti so korejski tovorni ladji, ki je prevažala petnajst raket SKAD dovolile, da nadaljuje pot proti Jemnu. Ugotovili so namreč, da je bil nakup raket povsem legalen. Novo krizno žarišče pa se obeta v Severni Koreji, ki je danes napovedala, da bo obnovila svoj jedrski program.
Humanitarci na poti na Kubo
17. 01. 2002 00.00
Ameriško oporišče v zalivu Guantanamo na Kubi bodo obiskali predstavniki Rdečega križa, ki naj bi preiskali, kakšni so pogoji, v katerih živijo zaprti talibani in pripadniki Al Kaide.
Siloviti napadi na Kandahar
29. 11. 2001 00.00
Ameriška letala silovito napadajo Kandahar, zadnje talibansko oporišče. Mula Omar in bin Laden naj bi bila po navedbah talibanov in Severnega zavezništva živa. Ameriško obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da poročila o pokolu zapornikov v Mazar-i-Šarifu niso verodostojna.
Spopadi med talibani in severnim zavezništvom
03. 11. 2001 00.00
Ameriško letalstvo je v soboto popoldne vnovič napadlo talibanske položaje na severovzhodu Afganistana v bližini meje z Tadžikistanom, potem ko je dopoldne napadalo predvsem Kabul in območje severno od prestolnice.
Evropski tisk o napadu na Afganistan
08. 10. 2001 00.00
Evropski tisk je v odmevih na ameriško-britansko vojaško akcijo skoraj enoten v oceni, da "Bush ni imel izbire". Nekateri pa izražajo dvom, češ da je "učinkovitost ameriških napadov na Afganistan negotova" .
Rumsfeld krepi koalicijo
03. 10. 2001 00.00
ZDA so zvezo NATO zaprosile za pomoč pri povračilnih ukrepih. Da bi utrdil in po možnosti razširil protiteroristično koalicijo, pa je predsednik Bush obrambnega ministra Rumsfelda poslal na azijsko turnejo.
NLB odslej še močnejša
01. 10. 2001 00.00
Z današnjem dnem so Nova ljubljanska banka, Banka Velenje, Dolenjska banka in Pomurska banka enovita družba. Z združitvijo treh bank z NLB se je tržni delež NLB povečal na 33 odstotkov, medtem ko tržni delež celotne bančne skupine NLB znaša okrog 44 odstotkov.
Priprave na povračilni napad
20. 09. 2001 00.00
ZDA se vse bolj intenzivno pripravljajo na povračilni napad na teroriste in tiste, ki jih podpirajo. 150 vojaških letal so že premestili v oporišča na območju Perzijskega zaliva.
Po kongresu nova podoba SDS
13. 05. 2001 00.00
Podoba SDS bo po celjskem kongresu drugačna, saj se bo stranka v prihodnje manj ukvarjala s proceduro in več z vsebino oz. s ključnimi razvojnimi izzivi, s katerimi se Slovenija sooča v prvi polovici 21. stoletja. To pa ne pomeni, da bo stranka manj kritična do nepravilnosti, ampak da bo vselej ponudila alternative, je v pogovoru poudaril predsednik SDS Janez Janša. Po njegovih besedah se socialdemokrati dobro zavedajo, da mora v državi priti do konsenza o njenih razvojnih ciljih in "do vsaj približnega soglasja o tem, kako gledati na preteklost, da nas ta ne bo razdvajala tudi v prihodnosti". "Slovence čaka podoben korak, kot so ga po padcu Francove diktature naredili Španci. Navkljub temu, da so različno razlagali dogajanje v preteklosti, je med njimi prevladalo spoznanje, da se lahko poenotijo glede razvojnih oz. strateških ciljev države." Ob tem je Janša opozoril, da 7. kongres SDS, ki bo zasedal 19. maja, ne bo služil kot orodje za poenotenje stranke. "Predkongresna razprava v mestnih in občinskih odborih je podprla glavne dosedanje usmeritve stranke in tako pokazala, da kongres zaradi nekakšne večje enotnosti ni potreben, potreben pa je zaradi nekaterih vsebinskih in organizacijskih sprememb."
Pol milijona novih Američanov
01. 05. 2001 00.00
V Združenih državah Amerike je te dni na tisoče nezakonitih priseljencev skušalo izkoristiti zadnji rok za pridobitev delovnega in bivalnega dovoljenja. S pomočjo zakona, ki so ga sprejeli decembra lani, bo t.i. ''green card'' dobilo več kot pol milijona ljudi.
Kdaj maloobmejni sporazum s Hrvaško?
08. 04. 2001 00.00
Pred sredinim srečanjem slovenskega predsednika vlade Janeza Drnovška in njegovega hrvaškega kolega Ivice Račana se na Hrvaškem sprašujejo, kdaj bo Slovenija ratificirala maloobmejni sporazum. Pred srečanje se je o sporih med Slovenijo in Hrvaško razpisal tudi hrvaški časnik Vjesnik. Razrešitev že leta nerešenih vprašanj naj bi bila po mnenju časnika pomembna predvsem za Slovenijo, saj naj bi ta kot pogoj za sprejem v EU morala urediti odnose s sosedami. Vjesnikov komentator pravi, da vidi večino razlogov za zastoj v pogajanjih v razhajanjih slovenskih politikov. Še posebej pa opozarja na novo oviro v odnosih, ki bo nastala s članstvom Slovenije v Uniji in bo slovensko-hrvaška meja postala zunanja meja združene Evrope.
Schröder poziva k pogumu
06. 12. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je po srečanju s poljskim premierom Jerzyjem Buzekom v Varšavi pozval evropske voditelje k "pogumu" na vrhu EU v Nici, da bi dokončali izgradnjo združene Evrope, ki bi vključevala tudi srednje- in vzhodnoevropske države. Po Schröderjevem mnenju mora postati vrh v Nici mejnik na poti v združeno Evropo. "Bodimo pogumni, nacionalne interese potisnimo v ozadje in se osredotočimo na evropsko dimenzijo vrha v Nici," je poudaril Schröder. "Spomnimo se na narode srednje- in vzhodnoevropskih držav, kot so Poljska, Madžarska in baltske države. Naša naloga je dokončati zgodovinsko izgradnjo združene Evrope," je še dodal Schröder. Nemški kancler je še povedal, da si ne more predstavljati prvega kroga širitve EU proti Vzhodu brez Poljske. Schröder se mudi v Varšavi ob 30. obletnici podpisa sporazuma med takratno Zahodno Nemčijo in Poljsko, s katero je bila priznana poljska zahodna meja, ki je tedaj tekla vzdolž Nemške demokratične republike.
Clinton obžaluje neuspeh pogajanj
15. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton iz časa svojega predsedovanja ZDA najbolj obžaluje, ker mu ni uspelo doseči sprave med Izraelci in Palestinci. Mir na Bližnjem vzhodu si je namreč želel "iz vsega srca". "Če se to ne bo zgodilo, bom globoko razočaran, nikoli pa ne bom obžaloval niti ene same minute, ki sem jo porabil pri tem," je povedal Clinton v pogovoru za ameriško tiskovno agencijo AP. Če bi Izraelci in Palestinci dosegli spravo, bi bila izraelska država varna, poleg tega pa bi imeli Palestinci svojo usodo v lastnih rokah, je dejal Clinton v pogovoru za AP, ki ga je imel na krovu letala na poti v Brunej na vrh APEC. Napovedal je še, da bo dogovoru med Izraelci in Palestinci kmalu sledil mir med Izraelom in Sirijo. Clinton se je v zadnjih dneh srečal z izraelskim premierom Ehudom Barakom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, da bi dosegel rešitev osemtedenskega nasilja na palestinskih ozemljih, v katerem je doslej umrlo več kot 200 ljudi. Po njegovih besedah bi moralo biti ta teden jasno, ali bo prišlo do novih prizadevanj za spremembo stališč obeh strani. Sicer pa se Palestinci in Izraelci po njegovem mnenju ne morejo vrniti za pogajalsko mizo, če se bo nasilje nadaljevalo v enaki meri. Clinton je dva meseca pred iztekom predsedniškega mandata spregovoril o dosežkih svojega predsedovanja. Kot je povedal, je njegovo največje osebno zadovoljstvo, da so Združene države Amerike danes v boljšem položaju kot pred osmimi leti, in to ne samo gospodarsko. V ZDA je več enakopravnosti, manj kriminala in manj ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, izboljšuje se tudi šolstvo. "Država je bolj samozavestna in več je možnosti," je dejal. "Vsak predsednik je vesel ob občutku, da je Amerika med njegovim mandatom postala močnejša in boljša," je dodal.
Osrednji predvolilni shod ZLSD v Novi Gorici
12. 10. 2000 00.00
Vodstvo Združene liste socialnih demokratov se je zbralo v Novi Gorici na zaključnem predvolilnem srečanju, na katerem je bil osrednji govornik predsednik in kandidat za poslanca Borut Pahor. V nabito polni sejni dvorani Obrtnega doma je Pahor še enkrat preletel vse dogodke minulih štirih let, ko stranka ni počivala, pač pa trdo delala in korenito prenovila svoje ideje, načela in cilje, zato da lahko zdaj z novo energijo nastopi na nedeljskih volitvah. Pahor je svoj zaključni predvolilni nagovor začel z ugotovitvijo, da so minula štiri leta minila v znamenju priprav, in da se pravi boj začenja šele v nedeljo. "Znanje bo tisto, ki nas bo ob vstopu v Evropo delalo konkurenčne. Pri tem koraku bodo potrebne številne nove spremembe in naša odločitev je, da stopimo na čelo teh sprememb," je povedal in še enkrat poudaril, da je znanje edina strateška surovina, ki jo ima Slovenija na voljo na poti v prihodnost.  
ZLSD za takojšnjo zapolnitev privatizacijske vrzeli
27. 09. 2000 00.00
"Obljube ZLSD glede zapolnitve privatizacijske vrzeli so resne in v celoti verodostojne. Je namreč edina stranka, ki si je dosledno prizadevala, da se ta obveznost do državljanov izpolni," je v odgovoru na vprašanje Združenja družb za upravljanje v zvezi z privatizacijsko vrzeljo zapisal prvak ZLSD Borut Pahor. Ob tem je zagotovil, da bo Združena lista, če bo postala vladna stranka, zapolnila vrzel v največ treh mesecih oz. v najkrajšem roku, ki je potreben za "korektno" izvedbo postopkov. Za zapolnitev naj bi uporabila realno premoženje, katerega lastnik je država, zagotovila enaka merila za vrednotenje premoženja ter določila delnice in lastniške deleže države tako, da bo lastniška struktura razpršena.
Večja navzočnost ZDA v Jadranu
19. 09. 2000 00.00
Združene države Amerike bodo zaradi nedeljskih volitev v Jugoslaviji, povečanja napetosti v Črni gori in groženj jugoslovanske vojske opoziciji, okrepile svojo vojaško navzočnost v Jadranu in vzhodnem Sredozemlju. Letanosilka George Washington je tako že na poti iz Perzijskega zaliva v Jadransko morje, kjer naj bi, tako uradni Pentagon, v ponedeljek s hrvaško mornarico začela pomorske vaje.
V ZN zadovoljni z reševalno akcijo
18. 07. 2000 10.25
Varnostni svet ZN je sinoči s predsedniško izjavo pozdravil uspešno akcijo umika pripadnikov enot UNAMSIL v Sierri Leone z območja pod nadzorom upornikov Revolucionarne združene fronte (RUF). Akcijo preboja iz obroča RUF so vodili obkoljeni indijski pripadniki UNAMSIL s pomočjo Gancev in Nigerijcev, ki so jim nudili zaščito na tleh, ruski piloti helikopterjev so jim pomagali iz zraka, britanska vojska pa je prispevala prevoz z letali in drugo logistično podporo. Med umikom je bil na strani ZN ubit eden od indijskih mirovnikov, medtem ko naj bi bilo na strani RUF po besedah tiskovnega predstavnika ZN Freda Eckharda žrtev več deset.
Zagožen in Janša o odločitvi v DZ
14. 07. 2000 08.50
Predsednika vladnih strank Franc Zagožen (SLS+SKD Slovenske ljudske stranke) in Janez Janša (SDS) sta sinoči v Odmevih na TV Slovenija odgovorila na vprašanje, ali današnja podpora združene stranke predlogu za začetek postopka za spremembo ustave pomeni razpad Koalicije Slovenija ali ne. Medtem ko je Zagožen cenil, da je bila včeraj sprejeta zgolj odločitev za začetek včeraj po njegovem prepričanju nastala neka nova koalicija.
Uporniki izpustili 157 pripadnikov sil ZN
16. 05. 2000 07.26
Uporniki Združene revolucionarne fronte v Sierri Leone so izpustili 157 pripadnikov misije Združenih narodov (MINUSIL) v tej državi. Generalni sekretar ZN Kofi Annan je dejal, da je to ''spodbuden znak'' in dodal, da se bodo trudili, da bi osvobodili tudi ostale.
Srbski obisk pri Kučanu
09. 05. 2000 20.04
Predsednik republike Milan Kučan je danes sprejel predsednika Državljanske zveze Srbije Gorana Svilanovića. Kot so sporočili iz predsednikovega urada, je Svilanović predsednika Kučana seznanil z razmerami v ZRJ in še posebej v Srbiji. Državljanska zveze Srbije, ki je del združene srbske opozicije, si prizadeva, da bi v Srbiji prišlo do demokratičnih volitev in s tem do sprememb po demokratični poti.