združeno
V Kranjski Gori tridnevni seminar o EU in vključevanju Slovenije
23. 05. 1998 11.45
V Kranjski Gori se je poteka tridnevni seminar Evropska unija in vključevanje Slovenije, ki ga prireja Kalandrovo društvo iz Ljubljane skupaj z Združeno listo socialdemokratov, inštitutom Karl Renner z Dunaja in Fondacijo Friedrich Ebert iz Nemčije. Na seminarju sodeluje 40 udeležencev.
Prvi maj - mednarodni praznik delavske solidarnosti
01. 05. 1998 09.54
Prvi maj je mednarodni praznik dela v spomin na dogodke v Chicagu leta 1886, ko so delavci v veliki splošni stavki zahtevali skrčenje delovnika na osem ur, policija pa je njihove demonstracije 1. maja v krvi zadušila. Prvi kongres 2. internacionale (julija 1889) je sklenil, da bodo vsako leto na ta dan množične manifestacije; prvi maj je tako postal dan razrednega boja. Katoliki pa od leta 1955 prvi maj praznujejo kot praznik Jožefa Delavca. Stavkovno gibanje v Združenih državah Amerike, ki se je bojevalo proti nizkim mezdam in slabim delovnim razmeram, je leta 1886 doseglo vrh in zajelo približno 610.000 delavcev. Prejemki delavcev so bili namreč zelo nizki, povprečna mezda je znašala 9 dolarjev na teden. Delovnik (6 dni na teden) je bil dolg 10 ur in pogosto še več, varstvo pred nesrečami pa je bilo majhno. Delavski boj je bil oster, saj so podjetniki združeno nastopali proti sindikalno organiziranim delavcem, jih uvrščali na črne sezname in zahtevali od delavcev prisego, da ne bodo člani nobenega sindikata. Stavke so se večinoma končale s porazom delavcev, ker sta policija in javnost podpirali delodajalce. Med stavko v St. Louisu so pomožni šerifi streljali na stavkajoče in pri tem ubili devet ljudi. V vsej državi so 1. maja izbruhnile stavke in demonstracije z zahtevo po osemurnem delovniku, pri čemer so bili delavci deloma oboroženi. V Milwaukeeju je policija ustrelila šest oseb. Ko je policija v Chicagu četrtega maja razgnala anarhistično zborovanje, ki je protestiralo proti ravnanju s stavkajočimi, je eksplodirala bomba, zaradi česar je umrlo sedem oseb; nato pa je policija začela slepo streljati v množico, pri čemer je smrtno zadela štiri osebe. Na prvem kongresu 2. internacionale leta 1889 so nato sklenili, naj se 1. maj vsako leto praznuje kot praznik delavske solidarnosti.
Začela se je letna konferenca ZLSD
18. 04. 1998 12.48
V Cankarjevem domu v Ljubljani se je začela dvomesečna programska letna konferenca Združene liste socialnih demokratov (ZLSD), na kateri bodo razpravljali o ključnih temah za prihodnost države, med katere sodijo gospodarska rast in zaposlovanje, reforme socialne države, dostop do zdravja, izobrazbe in stanovanja, razvoj podeželja, regionalizem in lokalna samouprava, denacionalizacija in lastninjenje ter vključevanje v EU.
LDS zavrača očitke ZLSD
13. 03. 1998 16.09
Generalni sekretar Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Gregor Golobič je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani zavrnil očitke vodje poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Mirana Potrča o domnevni nedoslednosti premiera Janeza Drnovška in stranke pri sklicevanju na ustavo in v zvezi z držo stranke pri vračanju gozdov Rimskokatoliški cerkvi (RKC). LDS je ob dejstvu, da je ustavno sodišče s svojimi razsodbami praktično zaprlo prostor možnih sprememb zakona o denacionalizaciji, storila največ, kar je bilo mogoče, ocenjuje Golobič in zatrjuje, da zaradi sorazmernega neuspeha stranka ne bo spreminjala svojih stališč, da RKC do tolikšnega premoženja ni upravičena in da ga za svoje delovanje ne potrebuje. LDS pa da si bo tudi vnaprej prizadevala za čim večji delež javnih gozdov. Golobič je uvodoma ocenil, da se v javnosti pred sklepnim dejanjem spreminjanja zakona o denacionalizaciji začenja brezobzirna bitka za interpretacijo, kdo je kriv, da zakon na koncu ne bo niti po volji in prepričanju velike večine državljanov in ne tak, kakšnega si želijo nekatere politične stranke. Liberalna demokracija z izidom sicer ni zadovoljna, je priznal Golobič, marsikaj pa je sama oziroma v sodelovanju s koalicijskima partnerkama in Združeno listo tudi dosegla, je opozoril; gre za možnost revizije pravnomočnih sodb, boljši položaj najemnikov stanovanj in poslovnih prostorov, uveljavljanje hipotek in med drugim nevračanje premoženja fevdalcem. "Glede vprašanja gozdov in cerkve bi ob drugačni večinski opredelitvi ustavnih sodnikov, treznejšemu oziroma manj militantnemu nastopu slovenske RKC ter manj prestižnemu obnašanju posameznih političnih strank lahko dosegli bistveno več," je ocenil Golobič.