zemlje
Čez pet milijard let bodo oceani izginili
23. 02. 2000 08.24
Izvedenci z univerze v Pennsylvaniji so sporočili, da bodo oceani na zemlji izpareli mnogo prej, kot je kdorkoli predvideval - že čez kakih pet milijard let. Takrat bo po besedah profesorja meteorologije in geologije Jamesa Kastinga sonce naraslo, pogoltnilo Merkur ter spražilo Venero in Zemljo. Toda že mnogo pred izsušenjem oceanov, čez kako milijardo let, bo z obličja zemlje izginil tudi zadnji deskar, ki bi za njimi pretakal solze, saj se bo do takrat porabila tudi večina ogljikovega dioskida. To bo povzročilo izumiranje rastlin, ki pri življenju ohranjajo ostala živa bitja in proizvajajo kisik.
Na Endeavourju uspešno zložili stolp
22. 02. 2000 07.37
Na ameriškem vesoljskem raketoplanu Endeavour, ki bo v torek zvečer zaključil 11-dnevni polet, so z nekaj težavami včeraj popoldne uspešno zložili 60 metrov dolg stolp, na koncu katerega je bil pritrjen eden od dveh radarjev, s pomočjo katerih so vse do danes iz vesolja 222 ur in 23 minut kartografirali Zemljo.
Končano devetdnevno kartografiranje Zemlje
21. 02. 2000 20.14
Posadka ameriškega raketoplana Endeavour je končala devetdnevno radarsko kartografiranje Zemlje. Astronavti so v tem času vsaj dvakrat posneli tri četrtine zemljine površine, ali več kot 100 milijonov kvadratnih kilometrov. Nasa je tudi že pokazala računalniško obdelane posnetke, s katerimi bodo izdelali doslej najpopolnejše tridimenzionalne zemljevide našega planeta.
Mir kroži okoli Zemlje že 14 let
19. 02. 2000 19.32
Drevi bo minilo 14 let od dne, ko so na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu z izstrelitvene ploščadi 200 L izstrelili težko nosilno raketo proton K (337-01), ki je utirila prvi, to je bazni, modul ruske orbitalne znanstvene postaje Mir.
Miru spet zvišali orbito
10. 02. 2000 08.11
Ruski orbitalni znanstveni postaji Mir so z vžigom motorjev samodejne tovorne vesoljske ladje Progress M1-1, ki je združena s postajo, v skladu z načrtovanim obiskom posadke ruskih vesoljcev danes ponovno zvišali orbito.
Neznana usoda stopnje fregat
09. 02. 2000 19.25
Zemeljska sredstva za opazovanje so zaznala trenutek uspešnega vstopanja raketne stopnje fregat za večkratno uporabo v zemeljsko ozračje in začelo se je njeno iskanje na predvidenem območju pristanka, vendar sedem ur po predvidenemu koncu poleta še ni novic o tem, kako in če je fregat prestal pristanek na Zemlji. Po navedbah ruske tiskovne agencije Interfaks bodo iskanje stopnje v Orenburški pokrajini zaradi slabega vremena prekinili.
Preizkus nove tehnologije vrnitve iz vesolja
09. 02. 2000 11.41
Na 5. ruskem preizkusnem kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so davi ob napovedanem času, to je ob 0.20 po srednjeevropskem času, izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U s prvo novo dodatno raketno stopnjo fregat (fregata) in utežno maketo.
Atlas IIAS utiril španski satelit Hispasat 1C
04. 02. 2000 13.00
V letalskem oporišču Cape Canaveral (Cape Canaveral Air Station) na Floridi so danes trideset minut po polnoči po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe 36B uspešno izstrelili 237,11 tone težko ameriško nosilno raketo atlas 2AS s španskim telekomunikacijskim satelitom Hispasat 1C.
Prvi vesoljski ''tanker'' nove vrste združen z Mirom
03. 02. 2000 19.02
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-1 brez posadke, ki so jo izstrelili v torek, se je ob 9.02 in 28 sekund po srednjeevropskem času združila z orbitalno znanstveno postajo Mir. Iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu so sporočili, da je združitev potekala po načrtu.
Prva tovorna vesoljska ladja v orbiti
01. 02. 2000 14.18
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so davi ob napovedanem času, to je ob 7.47 in 23,310 sekunde po srednjeevropskem času, izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U, ki je v orbito okoli Zemlje uspešno utirila prvo samodejno tovorno vesoljsko ladjo nove vrste, Progress M1-1. Ladja se bo po poročanju ruske Zvezne agencije novosti (FAN) pojutrišnjem ob 8.59 po srednjeevropskem času združila z orbitalno znanstveno postajo Mir.
Gliese 570D najhladnejša znana zvezda
24. 01. 2000 15.29
Na 195. konferenci Ameriškega astronomskega društva (AAS) v Atlanti so poročali o najbolj hladni zvezdi, odkriti izven Osončja. Temperatura te zvezde, ki jo imenujejo Gliese 570D, znaša vsega 500 stopinj C. Za primerjavo, temperatura fotosfere našega Sonca je 5500 stopinj C.
Nedaleč od Zemlje odkrili črno luknjo
24. 01. 2000 07.56
Na podlagi podatkov o štirih izbruhih rentgenskega sevanja v vesolju so astronomi z Massachusetskega tehnološkega inštituta prišli do spoznanja, da se na razdalji 1600 svetlobnih let od Zemlje nahaja črna luknja. Po vesoljskih merilih je to - povsem blizu.
Pakt stabilnosti bo pomagal gospodarstvu
19. 01. 2000 20.18
V Berlinu so danes ustanovili neodvisni svet gospodarskih strokovnjakov, ki naj bi Pakt stabilnosti za JV Evropo približal gospodarstvu. Business Advisory Council (BAC), ki ga sestavljajo predsedniki uprav podjetij iz Zahodne Evrope, ZDA, Kanade, Japonske in Jugovzhodne Evrope, bo zbiral predloge podjetnikov in jih predal vladam držav JV Evrope. Po besedah koordinatorja pakta stabilnosti Boda Hombacha bo prva naloga novoustanovljenega sveta, da preuči načrte, ki naj bi zagotovili uspeh finančne konference konec marca letos.
Huzjanovi Vzglavniki neba in zemlje v Equrni
17. 01. 2000 14.55
V ljubljanski galeriji Equrna bodo v torek, 18. januarja, ob 19. uri odprli razstavo novejših slikarskih del Zdenka Huzjana. Ciklus slik manjših formatov je Huzjan, znan tudi kot avtor treh pesniških zbirk, poimenoval Vzglavniki neba in zemlje.
Našli vzrok za svetlikanje Rimske ceste
17. 01. 2000 09.27
Po podatkih zadnjih opazovanj satelita FUSE (Far Ultraviolet Spectroscopic Explorer), ki raziskuje nebo v oddaljenem ultravijoličnem obsegu valovnih dolžin, povzroča svetljenje Rimske ceste na tisoče eksplozij supernov.
ZDA za popravo zgodovinske krivice
15. 01. 2000 09.15
Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Billa Clintona se je odločila vsaj deloma popraviti zgodovinsko krivico in bo indijanskemu plemenu Utes vrnila 34.000 hektarjev ozemlja, ki ga je ''legalno ukradla'' leta 1916 zaradi naftnih virov. Ozemlje se nahaja v zvezni državi Utah, gre pa za drugo največjo vrnitev zemlje Indijancem v zgodovini ZDA, po letu 1959, ko je prišlo do podobne poprave krivice na Aljaski.
Zemeljski plazovi v Braziliji
03. 01. 2000 20.01
Pod zemeljskimi plazovi, ki jih je na območju brazilske zvezne države Rio de Janiero povzročilo močno deževje, je umrlo najmanj 9 ljudi, 500 ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo, je sporočila civilna zaščita.
Discovery uspešno pristal
28. 12. 1999 18.38
Na 33. letališki stezi v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi je davi ob 1:00,47 po srednjeevropskem času po skoraj natanko osmih dneh poleta in 119 obkrožitvah Zemlje pristal ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-evropsko posadko vesoljcev.
Utirjen ruski Kosmos-2361
27. 12. 1999 08.36
Na ruskem kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so po treh preložitvah danes uspešno izstrelili lahko ukrajinsko nosilno raketo ciklon-2. Raketa je v nizko zemeljsko orbito utirila ruski vojaški satelit Kosmos-2361.
Izstrelili raketoplan Discovery
20. 12. 1999 16.34
Po devetih preložitvah v zadnjih dveh mesecih zaradi tehničnih in vremenskih razlogov je v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi davi ob 1.50 in 0,069 sekunde po srednjevropskem času ob zadnji letošnji možnosti za izstrelitev le vzletel ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-evropsko posadko, ki bo med sedemdnevnim poletom v orbiti okoli Zemlje popravila vesoljski teleskop Hubble.
V desetem poskusu Discovery le poletel proti Hubblu
20. 12. 1999 11.44
Po devetih preložitvah v zadnjih dveh mesecih zaradi tehničnih in vremenskih razlogov je v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi davi ob 1.50 in 0,069 sekunde po srednjevropskem času ob zadnji letošnji možnosti za izstrelitev le vzletel ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-evropsko posadko, ki bo med osedemdnevnim poletom v orbiti okoli Zemlje popravila vesoljski teleskop Hubble.
Bakterije podobne antarktičnim tudi na Evropi?
15. 12. 1999 08.15
Zadnja številka znanstvenega časnika Science je objavila članek o odkritju preprostih bakterij na Antarktiki, kar naj bi potrjevalo, da tudi na Jupitrovi luni Evropa lahko obstaja življenje.
Prvi preizkus vesoljske ladje?
21. 11. 1999 11.05
Kaže, da opravlja Kitajska prvi preizkus vesoljske ladje, za zdaj še brez vesoljcev. Ameriško vesoljsko poveljstvo je včeraj namreč zaznalo izstrelitev umetnega satelita, ki se giblje po tiru s prizemljem 192 kilometrov, odzemljem 503 kilometre in naklonom 42,47 stopinje. Satelit, najverjetneje vesoljska ladja, s kakršno bodo v prihodnosti izstrelili prva kitajska vesoljca, potrebuje za eno obkrožitev Zemlje 91,3 minute.
Okvara vesoljskega teleskopa Hubble
17. 11. 1999 18.33
Ameriški vesoljski teleskop Hubble, ki kot satelit kroži okoli Zemlje in ga zato pri astronomskih opazovanjih ne moti ozračje, je v zadnjih letih prispeval veliko novih spoznanj o zgradnji vesolja, toda trenutno je zaradi okvare povsem neuporaben.
Plaz v Peruju zasul 40 ljudi
09. 11. 1999 12.43
V neko odročno vasico visoko v Andih je včeraj prihrumel zemeljski plaz, ki je pod sabo pokopal vsaj 40 prebivalcev vasi. Plaz jih je zasul, ko so hoteli pobegniti gmoti zemlje in kamenja kmalu po tem, ko so se zaradi plazu začele podirati njihove hiše na koncu vasi.
Kravosov pogled na lastno otroštvo
03. 11. 1999 21.01
Slovenski pesnik Marko Kravos, od leta 1967 avtor več kot ducata pesniških zbirk v slovenščini, dveh večjezičnih in ene v italijanščini, je v proznem delu Kratki časi (s podnaslovom Trst iz žabje perspektive), ki je izšlo v letošnjem programu Knjižne zadruge - avtorskega založniškega društva slovenskih pisateljev, popisal svoja najzgodnejša leta, ki jih je preživljal pri sv. Ivanu v Trstu ''skozi otroške oči in dioptrijo žlahtne neposrednosti,'' kot se je izrazil njegov pesniški kolega Tone Pavček na predstavitvi v Društvu slovenskih pisateljev. Avtor pa je o teh ''spominskih slikah'' ali kratkih črticah dejal, da so ''zmes mnogih spominov in nekaj domišljije'' in ''pričevanje o nekdanjem koščku slovenske zemlje.'' To pisanje je zanj dragoceno tudi zato, ker je z vrnitvijo v otroštvo na novo ugledal tudi pot svoje poezije.
Razlitje v Revozu
26. 10. 1999 20.31
V novomeškem Revozu se je ob 13. uri zgodila ekološko nesreča. Do nesreče je prišlo na tovarniškem dvorišču, ko sta pri prevozu iz kamiona padli dve cisterni z odpadnim redčilom. Ob poškodbi ene izmed cistern se je na cesto razlilo 800 litrov redčila.
V Bonnu začetek konference ZN o podnebju
25. 10. 1999 14.50
V Bonnu se je davi začela peta konferenca o zmanjšanju emisije potisnih plinov do leta 2000.
Na dnu morja začeli graditi teleskop
25. 10. 1999 10.44
Na dnu sredozemskega morja blizu Toulousea so začeli graditi nevtrinski teleskop Antares.
Teleskop Hubble fotografiral umirajočo zvezdo
22. 10. 1999 08.11
Vesoljski teleskop Hubble, ki kroži okoli Zemlje, je posnel fotografijo umirajoče zvezde v obdobju, ko se iz navadne rdeče orjakinje spreminja v meglico. Spreminjanje poteka tako hitro, da ga je ne glede na to, da večino zvezd podobnih našemu Soncu prej ali slej čaka tudi ta stopnja razvoja, zelo težko opaziti. Opazovana zvezda se imenuje OH231.8+4.2.