zgodb
Teroristični napad navdihnil 150 knjig
17. 08. 2002 00.00
Teroristični napad na stolpnici Svetovnega trgovinskega centra (WTC) v New Yorku je navdihnil več kot 150 natisnjenih knjig in knjig v pripravi. S tem je postal najbolj dokumentiran in najbolj fotografiran dogodek v zgodovini.
Strel se bliža St. Louisu
07. 08. 2002 00.00
Martin Strel je včeraj v 11 urah preplaval 31 milj. Tako je le še 100 milj oddaljen od St. Louisa, največjega mesta na svoji poti skozi 10 ameriških zveznih držav.
Srečanje evropskih generalnih tožilcev
13. 05. 2002 00.00
V Ljubljani poteka tretja vseevropska konferenca generalnih tožilcev držav članic Sveta Evrope. Posebna pozornost je namenjena specializaciji tožilcev za gospodarski in finančni kriminal, s čimer se že vse od osamosvojitve spopadamo tudi v Sloveniji.
Baletna uprizoritev življenja princese Diane
03. 05. 2002 00.00
Nekdanji umetniški vodja Angleškega baleta (English National Ballet) in nekdanja zvezda newyorškega in Bolšoj baleta Peter Schaufuss sedaj pripravlja baletno predstavo, ki temelji na zgodbi o življenju britanske princese Diane.
Svetlejša prihodnost za manjšine?
28. 03. 2002 00.00
Potem ko sta Denzel Washington in Halle Berry prejela oskarja, so se oglasili tudi igralci drugih ras, češ da bi Akademija v prihodnje morala vključiti tudi Azijce, Južnoameričane in Indijance.
Rdeči križ: stanovanja za izbrance
17. 03. 2002 00.00
Še vedno ni konec zgodb, povezanih s poslovanjem Rdečega križa. Eden od dolgoletnih uslužbencev v zdravilišču Debeli rtič bo do stanovanja moral prehoditi "križev pot". Ob privatizaciji stanovanj so ga pred leti izigrali.
Jurčičeva nagrajenca Petek in Možina
07. 03. 2002 00.00
Nagrajenca Sklada Josipa Jurčiča za leto 2001 sta novinar Večera Miro Petek in novinar TV Slovenija Jože Možina. Predsednik odbora Drago Demšar je povedal, da so se letos odločili za novinarja, ki izpolnjujeta temeljno načelo sklada -resnicoljubnost.
Mesić bi pričal proti Miloševiću
23. 02. 2002 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je pripravljen pričati na sojenju nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću pred haaškim sodiščem za vojne zločine. Vabila iz Haaga pa še ni dobil.
Zaslišanje prič v Haagu se nadaljuje
20. 02. 2002 00.00
Na haaškem sodišču so v nadaljevanju sojenja proti Slobodanu Miloševiću zaslišali člana preiskovalne komisije na Kosovu Stephena Sparga. O srbskih zločinih na Kosovu pa je pričal tudi Agim Zeqiri, prva izmed desetih žrtev.
Kvote in pogajanja z EU
05. 02. 2002 00.00
Na kmetijske kvote, ki jih je kandidatkam za vstop v EU postavila Evropska komisija, sta se odzvala tako predsednik Milan Kučan kot premier Janez Drnovšek. Po mnenju slednjega bo Slovenija, kljub slabšim kvotam od pričakovanih, pogajanja z EU nadaljevala in skušala iz njih iztržiti največ, kar je mogoče.
Pivovarska vojna bo še vroča
30. 12. 2001 00.00
Ena najbolj vročih domačih zgodb leta je nedvomno tako imenovana pivovarska vojna. V tekmi za prevzem ljubljanske Pivovarne Union sta si jo napovedala Pivovarna Laško in belgijski koncern Interbrew.
Božič najbolj priljubljen praznik
24. 12. 2001 00.00
Božič je za veliko nočjo največji praznik krščanstva in med ljudmi najbolj priljubljen.
Ameriške letalske družbe v težavah
16. 09. 2001 00.00
Ameriške letalske družbe so se po torkovih terorističnih napadih znašle v hudih težavah, zato napovedujejo zmanjšanje števila delovnih mest in obsega dejavnosti.
Zdravnika spoznana za kriva
05. 09. 2001 00.00
Kranjsko sodišče je spoznalo za kriva kaznivega dejanje opustitve zdravstvene pomoči zdravnika, ki pred tremi leti v jeseniški porodnišnici nista nudila pomoči prezgodaj rojenemu otroku.
Oboževalci ob Morrisonovem grobu
03. 07. 2001 00.00
Več sto ljudi se je zbralo na pariškem pokopališču Pere Lachaise, ob grobu pevca skupine The Doors Jima Morrisona, ki je pred 30-imi leti v starosti 27 let umrl v francoskem glavnem mestu. Upravitelji pokopališča so sicer z zaskrbljenostjo pričakovali od deset do dvajset tisoč oboževalcev umrle rockovske legende, zaradi česar so močno okrepili varnostne ukrepe okoli pokopališča. Ob 20. obletnici Morrisonove smrti pred desetimi leti so morali pokopališče zapreti, saj se je pred vhodom zbralo od 800 do 2000 ljudi, ki so jih policisti razgnali s solzivcem.
Ang Lee najboljši režiser
03. 07. 2001 00.00
Ameriška revija Time je tajvanskega režiserja Ang Leeja razglasila za najboljšega ameriškega režiserja. Na lestvici "America's Best", ki jo pripravlja revija Time, se je Lee znašel na prvem mestu za njegovo delo v filmih kot so "Prežeči tiger, skriti zmaj" in "Razum in čustva". Lee je sicer znan po raznovrstnih filmih, ki zajemajo tematike od borilnih veščin do zgodb o vojakih v ameriški državljanski vojni.
Zadnja premiera v Mali drami
23. 04. 2001 00.00
Dramo Jez je Conor McPherson, eden čudežnih irskih fantov, ki zadnja leta osvajajo svetovne odre s svojimi gledališkimi besedili, napisal nekako pri petindvajsetih, po londonski premieri leta 1997 pa je postala pravi "boom" in jo še naprej igrajo pred razprodanimi dvoranami. Na Slovenskem jo bodo krstili v Mali drami 23. aprila. Zrežiral jo je Mile Korun, ki se na ta oder vrača po kakih treh desetletjih, v zgodnjih 60- ih pa je na njem postavil Talca, dramo še enega Irca, Bernarda Behana. Igralska zasedba - Ivo Ban, Branko Šturbej, Igor Samobor, AlešValič, Saša Pavček - skupaj z drugimi sodelavci po prepričanju ravnatelja Drame Janeza Pipana zagotavlja "uprizoritveni optimum". Posvaril pa je, da to ni nikakršna bulvarka, temveč resna in ambiciozna drama, ki se izteče v tragično občutje sveta.
Hud udarec za filmsko-gledališko kulturo
06. 04. 2001 00.00
V Ljubljanski drami so odpovedali vrsto predstav, v katerih igra Branko Šturbej. Znani igralec se je namreč poškodoval v pretepu z režiserjem Vinčijem Vogue Anžlovarjem, do katerega je prišlo na zabavi po Filmskem festivalu v Portorožu. Zaradi odpovedanih predstav, v Drami napovedujejo odškodninsko tožbo.
Toplak nadaljuje s čistko?
13. 02. 2001 00.00
Rektor Univerze v Mariboru Ludvik Toplak je preklical pooblastila prodekanici za študentske zadeve mariborske pedagoške fakultete Ivani Vinovrški. Gre za nadaljevanje nekdaj znanih zgodb o čistkah Toplaku nenaklonjenih ljudi na tej univerzi, ocenjuje Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM).
Slikarski svet Ivana Stojana Rutarja
06. 02. 2001 00.00
V ljubljanski Galeriji Commerce so odprli razstavo Kamen in morje, avtorja Ivana Stojana Rutarja. Umetnika in njegovo delo je predstavila komparativistka in umetnostna zgodovinarka Milena Režun, v okviru krajšega kulturnega programa pa je nastopil citrar Marjan Beton.
Študentom grozi kazen
02. 02. 2001 00.00
Brian Lang, ravnatelj univerze St. Andrews University v Edinburghu, kjer bo britanski princ William septembra letos začel študij umetnostne zgodovine, je odločen, da zaščiti prinčevo zasebnost.
Obletnica smrti Jamesa Joycea
12. 01. 2001 00.00
Jutri bo minilo 60 let od smrti enega najpomembnejših utemeljiteljev modernega romana Jamesa Joycea. Irski pisatelj, rojen leta 1882 v Dublinu, je po nedokončanem študiju medicine pri 20. letih zapustil domovino in vse do smrti živel v tujini, večinoma v Trstu, Parizu in Zürichu, kjer je leta 1941 tudi umrl.
Princ Andrew na Tajskem
09. 01. 2001 00.00
Britanski princ Andrew (40) si je zaradi žgečkljivih zgodb z ženskami že kar nekajkrat nakopal nad glavo jezo svoje matere, kraljice Elizabete II. Kot piše britanski tabloid Sunday Mirror, je za kraljičin bes vnovič poskrbel med svojim novoletnim dopustom na Tajskem.
Veselje ob rojstvu Odrešenika
25. 12. 2000 00.00
Katoličani po vsem svetu danes praznujejo božič, za veliko nočjo največji praznik krščanstva. Spominjajo se rojstva Jezusa Kristusa z vero, da se je učlovečil božji sin in Odrešenik, ki bo s svojim naukom in kasnejšim žrtvovanjem odrešil človeka.
Izbrana dela Jorgeja Luisa Borgesa
12. 12. 2000 00.00
Pri Cankarjevi založbi so v sodelovanju s filozofsko fakulteto (oddelek za romanske jezike in književnost) izšle prve tri knjige Izbranih del Jorgeja Luisa Borgesa. Kot je povedal urednik zbirke Andrej Blatnik, gre za izbrana dela, v katerih bo izšla vsa Borgesova proza, en izbor esejistike in en izbor poezije, v zadnji knjigi pa bodo tudi teksti o Borgesu. Skupno bo izšlo devet knjig, ki jih bomo na knjižnih policah v celoti dobili v naslednjih dveh letih. V prvem letniku sta v eni knjigi izšli deli Evaristo Carriego v prevodu Marjete Drobnič in Splošna zgodovina podlosti v prevodu Maje Šabec, zraven pa še Knjiga izmišljenih bitij, ki jo je prevedel Pavel Fajdiga, in Šest problemov za Isidra Parodija v prevodu Vesne Velkovrh Bukilica. Zbirko so uredili Andrej Blatnik, Tomo Virk in Branka Kalenič Ramšak, likovno podobo pa ji je priskrbela Darja Spanring Marčina. Predstavili pa so tudi Zbornik mednarodnega posvetovanja o Jorgeju Luisu Borgesu, ki je potekal novembra lani ob stoletnici pisateljevega rojstva na filozofski fakulteti.
Novitete pri zbirki Beletrina
07. 12. 2000 00.00
Smeh za leseno pregrado Janija Virka in Zakon želje Andreja Blatnika sta dve knjižni novosti zbirke Beletrina pri Študentski založbi. Pisec spremne besede dela Zakon želje in urednik zbirke Mitja Čander je avtorja Janija Virka označil kot "supermana", ki se pri svojih mladih letih predstavlja že z deseto knjigo, odličnim romanom o malem junaku, ki govori o njegovem bivanju na Zemlji, polni raznovrstnih pregrad. Zakon želje pa je delo avtorja Andreja Blatnika, sestavljeno iz številnih kratkih zgodb, ki jih je avtor spisal v obdobju desetih let. S svojimi prejšnjimi deli se je Andrej Blatnik slovenskemu knjižnemu prostoru predstavil kot revolucionarni pisec, Zakon želje pa niza kratke zgodbe, ki so ostale odprte, tako kot tudi morajo, je na današnji predstavitvi povedala Petra Vidali, ki je poleg Uroša Zupana napisala spremno besedo za omenjeno delo.
Anna Karina v Kinoteki
02. 11. 2000 00.00
Anna Karina, pretresljivo lepa ikona francoskega novega vala v 60-ih letih in muza, ki je s svojo omamno čutnostjo zaznamovala najboljše filme Jeana-Luca Godarda, bo med svojim postankom v Sloveniji obiskala tudi Slovensko kinoteko. Ljubiteljem filma se bo pridružila v petek, 3. novembra, ob 20. uri na projekciji Godardovega filma Alphaville ali Pustolovščine Lemmyja Cautiona, zrelega seštevka vseh estetik novega vala in enega najlepših ljubezenskih filmov nasploh. To je nenadkriljiva priložnost za vse, ki se jim po žilah pretaka vsaj kaplja cinefilske krvi, da v živo uzrejo božanski obraz bivše manekenke, danes pesnice in šansonjerke, ki je v sanjavih velikih planih s filmskih platen z nami delil toliko solz, verzov, pokajenih cigaret in najlepši stavek v zgodovini kinematografije: "Ljubim vas." Film Alphaville ali Pustolovščine Lemmyja Cautiona (Alphaville, une étrange aventure de Lemmy Caution) bo predvajan z angleškimi podnapisi. Poleg Karine so v tem črnobelem filmu iz leta 1965 zaigrali Eddie Constantine, Akim Tamiroff in Jean-Pierre Léaud. Zgodba govori o ameriškem zasebnem detektivu, ki prispe v Alphaville, futuristično mesto na drugem planetu. Njegov ameriški značaj je v nasprotju z mestnimi zakoni, ki prepovedujejo ljubezen in izražanje mnenj. Ena najlepših ljubezenskih zgodb vseh časov.
Evropske zgodbe Jaše Zlobca
10. 10. 2000 00.00
Evropske zgodbe, izdala jih je založba Karantanija, so skupek izbranih 51 kolumen, ki jih je Jaša Zlobec pisal od leta 1996 v Mladini pod psevdonimom fatalist Jakob. Spominjajo na Rdečo zlobo, ki jo je podpisala Džuli Šviga davnega leta 1987 in v kateri so bili ravno tako izbrani članki, ki jih je Jaša pisal in objavljal v takrat "oporečniški" Mladini, v osemdesetih letih. Zagovor Evropskih zgodb je napisala Džuli Švili, teta fatalista Jakoba, ki pravi, da je bilo v prejšnjih časih vse drugače, vedelo se je, kdo je na kateri strani, polja so bila jasno razdeljena...
Avtor zgodb o Sherlocku Holmsu naj bi bil morilec
14. 09. 2000 00.00
Britanski pisatelj Sir Arthur Conan Doyle, ki je ustvaril znanega detektiva Sherlocka Holmsa, naj bi tudi sam moril. Angleški amaterski detektiv in nekdanji pogrebnik, 58-letni Rodger Garrick-Steele je namreč prepričan, da je Doyle zastrupil svojega kolega Bertrama Flecherja Robinsona in mu ukradel zamisel za najslavnejšo Holmesovo dogodivščino, ki jo je zapisal v zgodbi Baskervillski pes. Predstavnik britanskega Scotland Yarda je povedal, da so že navezali stike z Gerrick-Steelom, ki jim je predal tudi dokazni material, vendar pa bo zločinca težko preganjati, saj je že 70 let mrtev. Garrick-Steele je enajst let raziskoval odnose med Doylom in Fletcherjem Robinsonom . Z raziskovanjem je začel, potem ko se je v 80. letih vselil v hišo na posestvu Park Hill v bližini nacionalnega parka Dartmoor na jugozahodu Anglije. Sprva ni vedel, da se Doylova zgodba o baskervillskem psu odvija ravno v tej hiši. Nekega dne pa je Garrick-Steele odkril, da je hiša nekoč pripadala Flecherju Robinsonu, Doyle pa ga je obiskal leta 1900. Ta mu je povedal legendo o velikem psu, ki straši v bližnjem močvirju, in Doylu tudi pokazal zgodbo, ki jo je napisal po omenjeni legendi z naslovom Pustolovščina v Dartmooru. Doyle je brez Fletcher Robinsonovega dovoljenja zgodbo uporabil kot osnovo za svoj roman o baskervillskem psu, ki je postal velika uspešnica. Doyle je obogatel in leta 1902 dobil plemiški naslov Sir. Zaradi strahu, da bi prevara prišla na dan, je Doyle leta 1907 posegel po skrajnem sredstvu. Doyle, ki je bil po poklicu zdravnik, je svojega kolega zastrupil s mešanico pomirjeval in zdravil proti bolečinam. Z umorom pa naj bi oče Sherlocka Holmesa hotel prikriti tudi svoje razmerje z Fletcher Robinsonovo soprogo. Poznavalec Arthurja Conana Doyla je dejal, da razlaga sploh ni tako napačna, saj zgodba o psu brez pomoči Fletcher Robinsona ne bi nikoli nastala, Doyle pa se mu zanjo ni nikoli zahvalil.
Dobitnik kristala Vilenice Istvan Voeroes
09. 09. 2000 00.00
Dvorišče gradu v Štanjelu je bilo opoldne prizorišče tradicionalne literarne matineje v okviru vileniških prireditev in podelitve kristala Vilenice, ki kot priznanje kolegov - pesnikov za najboljši prispevek v zborniku velja za "malo vileniško nagrado". Dobitnik kristala je madžarski pesnik in prevajalec iz češčine Istvan Voeroes (1964), od konca 80. let naprej avtor petih pomembnejših zbirk, tudi pisec kratkih zgodb in esejev. Štanjelska matineja je bila tudi priložnost za predstavitev slovenskega prevoda romana Najožja domovina, dela lanskoletne nagrajenke Vilenice Erice Pedretti. Knjigo v prevodu Anje Uršič je izdala Cankarjeva založba.