zgodbe
Zgodba o Matjažu Roglju potegavščina
27. 02. 2001 00.00
Zgodba o Matjažu Roglju, neuradnem svetovnem prvaku v računalništvu, je dobro pripravljena medijska potegavščina, njen avtor pa je bojda največji medijski šaljivec Joey Skaggs. Američan, ki je potegnil za nos že vsa najpomembnejša svetovna sredstva obveščanja, med njimi tudi CNN, Washington Post, New York Times, BBC. Slovenski mediji so bili njegova žrtev že pred leti, in sicer pri poročanju o Mišu Alkalaju, ki naj bi z računalnikom Inštituta Jožef Štefan sodeloval pri neetičnih genetskih poskusih, je poročal Radio Slovenija.
Ponarejene diplome na Hrvaškem
24. 02. 2001 00.00
Konec leta 1998 je uslužbenka hrvaškega Ministrstva za finance pri pregledovanju delovnih dokumentov odkrila, da ima osem zaposlenih v davčni upravi ponarejene diplome Pravne fakultete v Zagrebu. Tedanja HDZ-jeva vlada je afero prikrila, dokler se dve leti pozneje do papirjev ni dokopal novinar Hrvoje Appelt in zgodbo objavil. Proti lažnim diplomantom je bila vložena kazenska ovadba. Objava zgodbe je sprožila plaz drugih primerov ponarejenih diplom ter korupcije na zagrebški univerzi. Novinarji so s ponarejenimi diplomami odkrili županjo, profesorico matematike, sedem carinikov, vodjo saborske straže in 19-letnega kirurga, ki je s ponarejeno diplomo leto dni delal v eni od zagrebških bolnišnic.
Škandal pretresa Italijo
18. 02. 2001 00.00
Italijanski minister za zunanje zadeve Lamberto Dini bo moral odgovarjati na vprašanja svojih kolegov v italijanskem senatu, saj je domnevno osumljen, da je sodeloval pri nakupu delnic srbskega Telekoma, poročajo italijanski mediji.
Kusturica na filmskem festivalu v Berlinu
22. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski filmski režiser Emir Kusturica bo sodeloval na 51. berlinskem mednarodnem filmskem festivalu, ki se bo začel 7. februarja, piše beograjska Politika. V Berlinu bodo premierno predvajali njegov dokumentarni film z naslovom Zgodbe super 8 (Super 8 Stories). Film napovedujejo kot še posebej zanimivega, saj pripoveduje o sarajevski glasbeni skupini Zabranjeno pušenje. Politika še navaja, da je Kusturica znova preložil začetek snemanja filma po scenariju Dušana Kovačeviča.
Odkrili izgubljeni dokument
20. 01. 2001 00.00
V pokrajinskem muzeju v nemškem Arnheimu je zgodovinar Edwin van Meerkerk odkril domnevni izgubljeni dokument francoskega filozofa Voltaira. Kot je povedal, gre za del zgodbe Micromegas, ki jo je Voltaire napisal že pred letom 1740, vendar je bila objavljena šele leta 1751.
Afera Jesseja Jacksona
18. 01. 2001 00.00
Najbolj znani ameriški borec za človekove pravice po Martinu Luthru Kingu, pridigar Jesse Jackson, je v izjavi za javnost nepričakovano priznal, da je imel s svojo sodelavko izvenzakonsko razmerje, plod katerega je hčerkica, stara 20 mesecev. Jackson je bil eden glavnih tolažnikov predsednika Billa Clintona med afero z Monico Lewinsky, s katerim sta skupaj molila za odpuščanje.
Primer Mladinine zgodbe ponovno na sodišču
22. 12. 2000 00.00
Vrhovno sodišče je pogrelo medijsko-politično vojno med Marjanom Podobnikom in tednikom Mladino. Povod za spor in tožbo je bila Mladinina zgodba o nezakonitem financiranju volilne kampanje slovenske ljudske stranke. Po vloženi tožbi Marjana Podobnika se sodni proces vleče še danes. Vrhovno sodišče je razveljavilo sodbo višjega sodišča in mu naložilo, da naj ponovno odloča.
Izšle Beštije Izarja Lunačka
20. 12. 2000 00.00
Živalim, ženskam in drugim beštijam, je zapisano na začetku knjige stripov Izarja Lunačka, in kot je povedal avtor na torkovi predstavitvi svojih Beštij, skozi svoje risbe išče tisto končno mejo, ki ločuje žival in človeka. Naslov Beštije to vsekakor ponazarja, saj so beštije zverine, živali. V njih je zbrano avtorjevo najboljše delo od leta 1995. Knjiga je izšla pri založbi Gyrus, oblikovno opremo pa je prispeval avtor sam in Robi Ilovar.
Albrightova v vlogi pevke
16. 12. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeline Albright je v televizijskem spotu Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) nastopila v povsem novi vlogi - kot pevka. V 60-sekundnem reklamnem spotu, ki so ga prvič predvajali v četrtek ob 50-letnici UNHCR, Albrightova pleše in odpira usta po zvočnem posnetku skladbe Respect Arethe Franklin, vse pa se dogaja v neki delikatesi. Akcija z naslovom Spoštovanje želi prikazati, da gre pri UNHCR za ljudi, posameznike. Če je oseba znana, potem ne veš, da je ta oseba begunec, je povedal koordinator akcije Hans Thoolen.
Škofjeloški pasijon tokrat v gledališču
14. 12. 2000 00.00
Škofjeloški pasijon, najstarejše ohranjeno slovensko gledališko besedilo Lovrenca Marušiča, očeta Romualda, v priredbi in režiji Mete Hočevar ter izvedbi "igralske bratovščine" ljubljanske Drame bo za Mahničevo postavitvijo sredi 60-ih let v Trstu druga profesionalna gledališka uprizoritev izven njegove prvotne forme, procesije na prostem. V režijski in gledališki poetiki Hočevarjeve bo to gledališko besedilo nanovo zasvetilo, je na predstavitvi zadnje premiere na velikem odru v letu 2000 povedal ravnatelj Drame Janez Pipan. Uprizoritev Škofjeloškega pasijona je praznik za gledališče, kljub začetnim pomislekom glede uprizorljivosti besedila, ki so ga v arhivu kapucinskega samostana v Škofji Loki našli konec 19. stoletja. V 80-ih letih 20. stoletja je njegovo transkripcijo opravil Jože Faganel, v knjižni obliki pa založila Mladinska knjiga. Faganel sodeluje tudi kot lektor.
Novitete pri zbirki Beletrina
07. 12. 2000 00.00
Smeh za leseno pregrado Janija Virka in Zakon želje Andreja Blatnika sta dve knjižni novosti zbirke Beletrina pri Študentski založbi. Pisec spremne besede dela Zakon želje in urednik zbirke Mitja Čander je avtorja Janija Virka označil kot "supermana", ki se pri svojih mladih letih predstavlja že z deseto knjigo, odličnim romanom o malem junaku, ki govori o njegovem bivanju na Zemlji, polni raznovrstnih pregrad. Zakon želje pa je delo avtorja Andreja Blatnika, sestavljeno iz številnih kratkih zgodb, ki jih je avtor spisal v obdobju desetih let. S svojimi prejšnjimi deli se je Andrej Blatnik slovenskemu knjižnemu prostoru predstavil kot revolucionarni pisec, Zakon želje pa niza kratke zgodbe, ki so ostale odprte, tako kot tudi morajo, je na današnji predstavitvi povedala Petra Vidali, ki je poleg Uroša Zupana napisala spremno besedo za omenjeno delo.
Ženska dela v Moderni galeriji
07. 12. 2000 00.00
V Moderni galeriji v Ljubljani bo nocoj ob 20.00 svojo premiero doživel prvi profesionalni avtorski projekt Barbare Kapelj Ženska dela: obrobljanje, vozlanje, pletenje, tkanje. Režiserka je našla navdih za prestavo v knjigi Svetlane Slapšak Ženske ikone 20. stoletja. Pritegnile so jo avtorice kot so Laurie Anderson, Simone de Beauvoir, Slavenka Drakulić, Marguerite Duras, Jenny Holtzer, Sylvia Plath, Gertrude Stein, Naomi Wolf, Virginia Woolf, in seveda Damjana Černe, Bara Kolenc, in Romana Šalehar, saj so predstavo enakovredno ustvarjale vse sodelavke. Ustvarjalke so prisluhnile mnogim zgodbam avtoric v njihovem lastnem jeziku, prisluhnile so zvenu in pomenu besed. Da ne bi presekale ritma besed so deli predstave nastali po angleških, francoskih in italijanskih predlogah. V predstavi se prepletajo drobci ženskega vsakdana, zgodovine in spomina, drobci iz knjig, glasbe in filma. Ustvarjalke so neštete ženske zgodbe in zgodbe o ženskah obrobljale, vozlale, pletle in tkale. Med seboj jih povezuje scenografija, ki se kot ogromen tkalni stroj razteza po celotni dolžini prizorišča.
Črnogorski gledališčniki v Sloveniji
23. 11. 2000 00.00
V ponedeljek, 27. novembra, ob 20. uri se bodo na velikem odru Slovenskega mladinskega gledališča predstavili črnogorski gledališčniki s svojevrstno inscenacijo večnega mita Antigone pod naslovom Antigona v New Yorku. V Ljubljani bo gostovala ena letošnjih najbolj odmevnih predstav, postavljenih na srbskih in črnogorskih odrih. Igro je napisal sloviti poljski pisatelj Janusz Glowacki, ki jo je njegov prav tako slavni rojak, gledališki teoretik Jan Kott postavil ob bok Mrožkovim Emigrantom. Tragikomedija o Antigoni - s podnaslovom Antigona se je obesila v parku na Tompkins Squareu - kot novodobni slehernici je kot festivalska produkcija doživela premiero na festivalu Mesto-gledališče (Grad-Teatar) v Budvi letos julija. Zrežiral jo je znan jugoslovanski režiser Boro Drašković. V Antigoni v New Yorku nastopajo velika igralska imena: Voja Brajović, Milica Mihajlović, Branimir Popović in drugi.
Nov roman Umberta Eca
23. 11. 2000 00.00
V Italiji so včeraj izdali prvih 300.000 primerkov novega romana italijanskega pisatelja Umberta Eca (68) z naslovom Baudolino. Kot poroča italijanski tisk, naj bi Eco, avtor znamenitega romana Ime rože, v najnovejše delo, ki ima 500 strani, vključil tudi avtobiografske poteze. "Pripovedujem o svojem rojstnem mestu Alessandria na severu Italije, pri čemer sem poskušal posnemati tamkajšnje narečje. Gre za smešno knjigo," je za rimski časnik La Republicca pojasnil Eco.
Razstava Petra Hergolda
18. 11. 2000 00.00
V koprski galeriji Loža je v okviru razstavnega projekta Moja in druge zgodbe te dni na ogled razstava Petra Hergolda z naslovom V gospodovem vrtu so koraki tišji. To je že četrta samostojna predstavitev v okviru omenjenega projekta, tudi tokratno razstavo pa spremlja katalog, ki bo v priložnostni mapi na koncu tvoril oblikovno zaključeno celoto. Besedilo za katalog je prispeval umetnostni zgodovinar in kritik Marko Košan, kustos razstave v Loži pa je Majda Božeglav - Japelj.
Ob 25-letnici podpisa Osimskih sporazumov
10. 11. 2000 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo je danes, ob 25-letnici podpisa Osimskih sporazumov med nekdanjo Jugoslavijo in Italijo, poudarilo, da je bila z omenjenimi sporazumi ustvarjena
Blazno resno o šoli
25. 10. 2000 00.00
"Šole ne moreš premagat, ampak si jo moraš udomačit", piše Desa Muck v svoji novi knjigi Blazno resno o šoli, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga v zbirki Blazno resno. Knjiga obravnava predvsem probleme sodobnih najstnikov, po knjigah iz zbirke pa segajo tudi odrasli. Knjiga je napisana v obliki zgodbe, glavna junakinja Neža pa se zaplete v mrežo navidez nerešljivih težav, ki se na koncu srečno razpletejo, tudi s pomočjo odraslih, ki jim Neža zaupa. Po besedah avtorice je knjiga namenjena vsem šolarjem, da bi čimbolje prešli šolska leta. Blazno resno o šoli je že peta knjiga iz omenjene zbirke, avtorica pa jo je napisala, ker so tudi njo kot najstnico morili podobni problemi. V knjigi spregovori o svojem strahu pred šolo, o tem kako je ogromno energije porabila samo zato, da bi se izognila šoli, saj jo je sama doživljala kot nekakšno zaroto. Knjiga vsebuje poleg vedno aktualnih šolskih problemov tudi poglavja o učenju oz. o tehnikah učenja, saj avtorica pravi, da se moraš znati učiti, pa vendar imajo današnji šolarji še vedno zelo malo informacij o umetnosti učenja. Knjigo Blazno resno o šoli še dodatno na 166 straneh popestrijo barvne ilustracije, ki so delo Igorja Ribiča.
Razstava Don't touch Nikoline Ivezić
20. 10. 2000 00.00
V okviru razstavnega projekta Moja in druge zgodbe štirih mladih ustvarjalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije se bo drevi v koprski Galeriji Loža kot zadnja predstavila zagrebška umetnica Nikolina Ivezić z razstavo Don't touch. Velelni naklon v angleščini z nedvoumno jasnostjo prepoveduje, ukazuje, obenem pa vzbuja nestrpnost in prikrito željo po kršenju veljavnega pravila.
Likovna razstava Lučke Selan
19. 10. 2000 00.00
V Cankarjevem domu na Vrhniki bodo drevi odprli likovno razstavo Lučke Selan. Avtorica s svojimi akvareli, kipi in reliefi pripoveduje zgodbe o svetovih, ki so ji blizu - o pokrajinah svetlobe in teme, o bitjih in obrazih, ki so simboli jutra, rasti in sanj.
Evropske zgodbe Jaše Zlobca
10. 10. 2000 00.00
Evropske zgodbe, izdala jih je založba Karantanija, so skupek izbranih 51 kolumen, ki jih je Jaša Zlobec pisal od leta 1996 v Mladini pod psevdonimom fatalist Jakob. Spominjajo na Rdečo zlobo, ki jo je podpisala Džuli Šviga davnega leta 1987 in v kateri so bili ravno tako izbrani članki, ki jih je Jaša pisal in objavljal v takrat "oporečniški" Mladini, v osemdesetih letih. Zagovor Evropskih zgodb je napisala Džuli Švili, teta fatalista Jakoba, ki pravi, da je bilo v prejšnjih časih vse drugače, vedelo se je, kdo je na kateri strani, polja so bila jasno razdeljena...
Andrea Raducan na filmskem platnu
02. 10. 2000 00.00
Zgodba o romunski telovadki Andrei Raducan, ki so ji zaradi jemanja nedovoljenih poživil na OI v Sydneyju odvzeli zlato medaljo v mnogoboju, bo kmalu prišla tudi na filmsko platno. Romunski filmarji so od njene družine že odkupili ekskluzivne pravice za snemanje filma o življenjski zgodbi 16-letne telovadke.
Mednarodni festival Lutke 2000
28. 09. 2000 00.00
Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL) začenja sezono s premierama Kekca in "študijske" predstave igralke Iune Ornik na prvi dan tradicionalnega mednarodnega lutkovnega festivala, 2. oktobra. Selektorja festivala Lutke 2000, Saša Jovanovič in Blaž Lukan, ki napovedujeta festival kot pregled novih, sodobnih in svežih poetik lutkarskega ustvarjanja na pragu novega tisočletja, sta v tekmovalni in spremljevalni spored uvrstila 20 predstav osemnajstih ansamblov iz Slovenije in sedmih držav. Tik pred festivalom bo svoje dosežke pokazala še gledališka skupina Gledališča mladega sveta iz Leipziga, ki na delovni poti po Evropi te dni pripravlja svojo predstavo v LGL. Programsko direktorico LGL Barbaro Hieng Samobor veseli, da so se Kekca, prve predstave v sezoni s težiščem na "novih obdelavah klasike", lotili mlajši ustvarjalci: ob režiserju Saši Jovanoviču in Alešu Čaru - prirejevalcu besedila Josipa Vandota - še avtor glasbe Tomaž Grom. Predstavo o mitičnem otroškem junaku - "s humorjem, iznajdljivostjo in razbijanjem tabujev nam vliva voljo do življenja" - si je režiser Saša Jovanovič s sodelavci zamislil kot "spoj tradicije in sodobnosti". Kot akcijska žanrska predstava se ne izogiba ne "doti iz domače skrinje" ne močni filmski podobi junaka. Med vrsticami želi spregovoriti tudi o svetu današnjih odraslih. Da bi to dosegli, ustvarjalci novega Kekca - likovno ga je zasnovala Barbara Bulatovič - uporabljajo vsa izrazna sredstva sodobnega lutkovnega gledališča. Na malem odru, kjer od lanske sezone sodelavci LGL raziskujejo in se preizkušajo z avtorskimi projekti, bo Iuna Ornik (uro po koncu prve premiere) izvedla Lalanit - "burlesko za otroke". Na podlagi zgodbe o repi velikanki se je Ornikova, avtorica priredbe, likovne podobe in izvajalka - klovnesa v eni osebi, lotila predstave z jasnim hotenjem - otroke nasmejati. Ornikova je osebno naklonjena "revnemu gledališču", odrskemu izrazu, ki se pomaga s skromno scenografijo in kostumografijo, in kjer je najbolj pomembno, "kako povedati zgodbo na zanimiv način". Glasbeni sodelavec avtorice je Jože Šalej.
Pepel čaka pred obalo ZDA
05. 09. 2000 00.00
Mestne oblasti v Philadelphiji so se že pred desetletji odločile, da bodo sežigale ogromne količine smeti, ki jih proizvede takšno mesto, in jih nato odpeljale daleč stran. Tako so v Philadelphiji naredili tudi leta 1986, ko so na ladjo Khian Sea natovorili 15 tisoč ton pepela sežganih smeti, takrat pa še niso vedeli, da so pepel poslali na 14 let trajajočo odisejado.
Ljubezenska številka revije Emzin
10. 08. 2000 00.00
Revija za kulturo Emzin v tokratni številki 1-2. bralce poziva, naj se prepustijo ljubezni. Raznovrstni prispevki na temo ljubezen so razdeljeni po sklopih Emzinova govorilnica, intervju, ljubezenske zgodbe, branje, pod reflektorji, prevod, literatura in fotografija. Končan je že šesti natečaj Fotografija leta, na koncu sledi še pogovor z zmagovalcem natečaja za Fotografijo leta 2000.
Trnfest 2000 v polnem teku
07. 08. 2000 10.43
Na poletnem festivalu Trnfest 2000 z mednarodno zasedbo se bo z nocojšnjo predstavo Biblija začel t.i. drugi teden prireditev. Predstavo bo izvedla gledališka skupina Dejmo stisnt teater. Organizator je pri pripravi festivala poskrbel, da je v tedenskih sporedih približno ravnotežje glasbenih, gledaliških, plesnih in filmskih predstav. V nadaljevanju tedenskih prireditev se bodo tako zvrstili etno večer Ine Želanaje, nastop tolkalnega Tria Handcraft ter večera rocka (Res Nullius) in jazza (Folkestra), poleg uvodne gledališke predstave se bo s Tobijem predstavil Freyer teater, Improklub pa bo izvedel nočne gledališke improvizacije v dvorani, v okviru plesnih predstav se bo predstavil Sebastjan Starič, v filmskem sklopu pa bodo na ogled kratke televizijske igre AGRFTja.
SNG Drama s tremi nagradami
05. 08. 2000 16.01
Na prvem festivalu komornega gledališča Zlati lev, ki je potekalo od 27. julija do 4. avgusta v Umagu, je nastopilo devet gledališč iz Slovenije, Hrvaške in Italije. SNG Drama iz Ljubljane je na festivalu s predstavama Lepotna kraljica iz Leenana in Družinske zgodbe osvojila tri nagrade, med drugim tudi veliko nagrado (grand prix) za najboljšo predstavo, je za STA povedal direktor SNG Drama Janez Pipan.
Poslanci polemično o spremembi ustave
25. 07. 2000 21.09
Poslanke in poslanci DZ so danes še vedno razpravljali o predlogu za spremembo 80. člena ustave. V prvem delu so za govornico nastopili predvsem poslanci SDS, ki so navajali razloge za po njihovem prepričanju nesprejemljivost ustavnih sprememb, s katerimi naj bi želeli poslanci SLS+SKD, LDS, ZLSD in DeSUS zaobiti odločbo ustavnega sodišča in referendumsko voljo volivcev. Zagovorniki sprememb ustave pa med drugim poudarjajo, da se bo le tako mogoče na jesenskih parlamentarnih volitvah izogniti dvomu v legitimnost volilnega sistema.
Družinske zgodbe na festivalu Meja na reki
22. 07. 2000 11.13
Na obmejnem dvojezičnem gledališkem festivalu Meja na reki/Grenze am Fluss je za drevi ob 20. uri v kulturnem domu v Gornji Radgoni napovedana predstava ljubljanske Drame. Predstavila bo Družinske zgodbe Biljane Srbljanovič v režiji Matjaža Latina.
Prva nesklepčnost Mogetove komisije
21. 07. 2000 13.56
Današnja seja preiskovalne komisije DZ o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču ter z opremo in orožjem v skladišču Ložnica, na kateri naj bi njeni člani razpravljali o razširitvi preiskave in dopolnitvi dokaznega sklepa, je bila zaradi nesklepčnosti preložena. Predsednik komisije Rudolf Moge (LDS) bo sejo vnovič sklical predvidoma že prihodnji teden.
Psychedelic v Galeriji Škuc
18. 07. 2000 11.28
V <A HREF=http://www.galerija.skuc-drustvo.si target=_blank> Galeriji Škuc</A> bodo v četrtek zvečer odprli vrata skupinske razstave <I>psychedelic</I>, na kateri se predstavljajo umetniške skupine Apsolutno iz Novega Sada, Department for Public Appearances iz Muenchna, G. R. A. M iz Gradca ter umetniki Thomas Feuerstein (Innsbruck), Cosmin Gradinaru (Bukarešta) in Agnes Szepfalvi in Csaba Nemes (Budimpešta). Kustosa razstave sta Anton Lederer in Margarethe Makovec iz Gradca.