zgodovinska
Dogovor že v prihodnjih dneh
14. 07. 2001 00.00
Hrvaški premier Ivica Račan je potrdil napoved slovenskega premiera Janeza Drnovška, da bo mejno vprašanje med Slovenijo in Hrvaško rešeno že v nekaj dneh.
Drakulaland
10. 07. 2001 00.00
Romunska vlada je odobrila načrte za izgradnjo tematskega parka grofa Drakule blizu nekega srednjeveškega dvorca. Minister za turizem Dan Matei Agathon je povedal, da bodo park zgradili v Sigisoari, mestu, kjer je grof Vlad Tepeš, bolj znan kot grof Drakula, v izgnanstvu preživel štiri leta v začetku 15. stoletja. Grof Vlad je bil navdih za Brama Stockerja, ki je napisal knjigo o plemiču, ki pije kri, oziroma o neživem bitju vampirju Drakuli. Vlad Tepeš je zgodovinska osebnost, ki ga Romuni slavijo zaradi borbe proti Turkom, v zgodovino pa je, razen po pogumnem upiranju Turkom, prišel tudi po okrutnih mučenjih svojih plemičev in sovražnikov.
Drnovšek o širitvi EU
09. 07. 2001 00.00
Glavni cilj prizadevanj za širitev Evropske unije je demokratična in stabilna Evropa z močnimi institucijami, ki bo preprečila Evropo preteklosti z vojnami in konflikti, in ta zgodovinski okvir je treba upoštevati tudi v vseh razpravah o prihodnosti povezave. Zdi se namreč, da je v vsakodnevnih razpravah ta aspekt zamegljen zaradi osredotočanja na vsakodnevne skrbi, ki včasih porajajo celo razmišljanja, ali je širitev potrebna in ali je ne bi bilo treba upočasniti, je danes na mednarodnem seminarju z naslovom Srednja Evropa in širitev EU: hitrosti in zastoji, ki ta teden poteka na poletni univerzi v španskem San Sebastianu, opozoril predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek.
Svečano v Mariboru in Zasavju
07. 07. 2001 00.00
Na slovesnosti, ki so jo v rekreacijskem parku ob Dravi organizirali mestni in krajevni odbor Zveze borcev, veteranski organizaciji Sever in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo ter Turistično društvo Limbuš, se je zbralo blizu 3.000 ljudi, med njimi tudi mariborski župan Boris Sovič, rektor mariborske univerze Ludvik Toplak, več poslancev, številni borci NOB, delegacija Zveze koroških partizanov z avstrijske Koroške in veterani vojne za Slovenijo.
Širitev Nata prihodnje leto
13. 06. 2001 00.00
Vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel je izrazil zadovoljstvo ob današnji napovedi držav članic zveze Nato, da nameravajo na vrhu v Pragi prihodnje leto odpreti vrata zavezništva za vstop novih članic. Kot je še dejal v izjavi iz Dublina, kjer se mudi na obisku, bo Slovenija po njegovem mnenju med povabljenimi državami, če bo izpolnila naloge, ki jih nalaga Akcijski načrt za članstvo v zavezništvu. Ruplu so irski sogovorniki zagotovili, da negativen izid referenduma, na katerem so Irci pred dnevi zavrnili ratifikacijo pogodbe iz Nice, ni uperjen proti širitvi Evropske unije in da bo Irska nadaljevala politiko aktivne podpore širitvi unije. Sicer so irski sogovorniki izrazili mnenje, da je Slovenija kvalificirana kandidatka za članstvo v EU, ki ga lahko doseže v okviru ciljev, ki si jih je zastavila, tako da bi lahko postala članica EU 1. januarja 2004 in že sodelovala na volitvah v Evropski parlament.
Slovenija ob dnevu Evrope
09. 05. 2001 00.00
Letošnji dan Evrope, ki sovpada z 10-letnico slovenske samostojnosti, je priložnost, da Slovenci razmislimo o dosežkih v stoletju, ko smo združili praktično oba velika zgodovinska projekta: slovensko državnost in vstop med družino enakopravnih narodov in držav. Načela EU, njena politična, varnostna usoda in tudi prispodoba prihodnosti so prostor, v katerem bodo Slovenke in Slovenci uresničevali svoje vizije v prihodnosti in reševali tudi svoje probleme, sta dejala minister za evropske zadeve Igor Bavčar in vodja pogajalcev z EU Janez Potočnik. Po njunem mnenju je Slovenija je danes bliže EU, kot je bila kdajkoli prej.
Črna Marija je bila bela
30. 04. 2001 00.00
Kip črne device v španskem samostanu Montserrat v bližini katalonske prestolnice Barcelona, eden največjih verskih spomenikov v španskogovorečem svetu, je bila sprva bel, so sporočili iz samostana. Temna koža device iz 12. stoletja je dolgo begala strokovnjake, nedavne radiološke raziskave pa so pokazale, da je bil kip device iz belega topola sprva pobarvan v belo, kasneje pa je potemnel zaradi svinca v barvi, kadil in ogljikovega dioksida, ki ga izdihavajo milijoni romarjev. Potemneli lik so kasneje pobarvali v rjavo, v 19. stoletju pa v črno barvo, je povedal predstojnik samostana Hose Maria Soler. Barve kože device zdaj ne bodo več spreminjali, ker je medtem postala zgodovinska znamenitost samostana Montserrat, ki leži v previsni steni 725 metrov nad morsko gladino.
Ferrero-Waldnerjeva za prehodno obdobje
08. 03. 2001 00.00
Avstrija, tako kot Nemčija, podpira sedemletno prehodno obdobje za prost pretok delovne sile za nove članice Evropske unije, je danes v Londonu poudarila avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner, ki je še menila, da bi morali v teku širitve razjasniti " dvostranska odprta vprašanja", kot so "pravno-zgodovinska vprašanja" ali "vprašanja varnosti jedrskih elektrarn". A Avstrija, tako je zagotovila avstrijska zunanja ministrica, "dvostranskih vprašanj ne bo povezovala s pogajanji za članstvo v EU".
SNS ob projektu Rastoča knjiga
23. 02. 2001 00.00
Poslanci Slovenske nacionalne stranke (SNS) "z največjim veseljem" pozdravljajo in se pridružujejo akciji Rastoča knjiga, ki je prepotrebna v času, ki je tako mačehovski do slovenskih zgodovinskih in nacionalnih vprašanj. V današnjem sporočilu za javnost, ki ga je v imenu stranke podpisal Zmago Jelinčič, pa SNS dodaja, da bo moč začetke slovenske pismenosti od Brižinskih spomenikov premakniti "še za četrt tisočletja nazaj", namreč na slovenski napis o odhodu kneza Račisa v samostan leta 749, "pa še dlje", k omembam slovenskih imen v določenih spisih latinskih avtorjev in venetskim napisom v stoletja pred našim štetjem.
Italija in Slovenija naravni zaveznici
23. 02. 2001 00.00
Italija je za Slovenijo strateškega pomena pri njenem vključevanju v Evropsko unijo, Slovenija pa za Italijo predstavlja naraven most do vzhodne in srednje Evrope. Boljši kot bodo odnosi med državama, večje bodo prednosti za prebivalce obeh držav, je danes v Ljubljani poudaril član ožjega vodstva italijanske stranke Naprej, Italija! (FI) Andrea di Teodoro. Ob tem je izrazil trdno prepričanje, da bo desna sredina zmagala na bližnjih parlamentarnih volitvah v Italiji, "zato si moramo že zdaj prizadevati za vzpostavitev novih odnosov med slovensko vlado in verjetno vlado desne sredine v Italiji". Z gostiteljem, predsednikom odbora DZ za zunanjo politiko Jelkom Kacinom, sta največ pozornosti namenila procesu sprejemanja zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji.
Grška izjava o genocidu jezi Turke
11. 02. 2001 00.00
Turški predstavniki so se uradno pritožili o dekretu, ki so ga sprejeli v grškem parlamentu, ki obtožuje Turčijo genocida. Turški premier Bulent Ecevit upa, da ga grški predsednik ne bo podpisal. Grčija pa je izjavila, da gre za zgodovinska dejstva, kar naj ne bi zadevalo sedanjih dobrih odnosov. V dekretu piše, da je Turčija odgovorna za pomor ortodoksnih Grkov v Anatoliji v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, med turško vojno za neodvisnost. Pripravo dokumenta je izglasoval grški parlament že pred dvema letoma, sedaj pa so ga podpisali ministri. Čaka le še na podpis predsednika. V izjavi piše tudi naj bi bil 14. september dan za komemoracijo žrtev genocida nad Grki iz leta 1922.
Knjiga o zločinih avstrijskih nacistov
06. 02. 2001 00.00
V avstrijskem parlamentu na Dunaju so predstavili knjigo, ki ponuja nova zgodovinska dejstva in raziskave o zločinih avstrijskih nacistov na območju Slovenije. Trije koroški zgodovinarji so dve leti analizirali arhive slovenskega notranjega ministrstva in zbrali podatke o poteku sodnega procesa proti šestim avstrijskim nacistom, obtoženim za hude zločine nad slovenskim prebivalstvom med drugo svetovno vojno. Knjigo Mohorjeve založbe je predstavil predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer, iz Slovenije pa je na Dunaj prispela delegacija državnega sveta pod vodstvom njegovega predsednika Jožeta Hrovata. Fischer je na predstavitvi poudaril, da je v bistvu najbolj šokantno dejstvo, ki ga odkriva nova knjiga, da so največ zločinov v Sloveniji zagrešili prav avstrijski nacisti. Med obtoženimi in kasneje obsojenimi na smrt je bil tudi zloglasni nacistični zločinec Friedrich Rainer.
Poljski Konrad Wallenrod v slovenščini
12. 01. 2001 00.00
Slovenska matica in Društvo slovensko - poljskega prijateljstva sta s pomočjo založnika, agencije za kulturo in izobraževanje Belard iz Ljubljane, slovenskemu bralcu te dni ponudila prevod romantične pesnitve poljskega pesnika in publicista Adama Mickiewicza z naslovom Konrad Wallenrod. V slovenščino je delo prevedla Rozka Štefan, ki je napisala tudi spremno besedo.
Zgodovinska obramba New Yorka
12. 01. 2001 00.00
Moštvo New York Knicks se je zapisalo v zgodovino severnoameriške košarkarske lige NBA kot moštvo, ki nasprotnikom ni dovolilo, da bi dosegli 100 točk, na 29 zaporednih tekmah. Tako so podrli rekord Fort Wayne Pistonsov iz leta 1954, vendar so jim slavje močno pokvarili košarkarji Houstona, ki so bili pri Kratkohlačnikih boljši s 76:75. Charlotte je po 12 zaporednih uspehih na domačem parketu moral priznati premoč Portlandu, ki je slavil s 83:70. Sonca iz Phoenixa so doma ugnala Hitrostnike iz Indianapolisa s 93:85, Mrežice pa niso bile dorasel nasprotnik gostom iz Orlanda (101:87).
Podoba Marije skozi stoletja
29. 12. 2000 00.00
V Goriškem muzeju na gradu Kromberk bo kar do 15. aprila 2001 na ogled umetnostno-zgodovinska razstava z naslovom Podoba Marije skozi stoletja - iz primorskih zbirk. To pobudo je muzej uresničil ob 2000-letnem jubileju krščanstva, hkrati pa se z njo spominja 1000-letnice prve omembe Gorice in 250-letnice ustanovitve goriške nadškofije. Razstava obsega skoraj 70 slik, kipov in ikon.
Simbolična obsodba Japonske zaradi spolnih zlorab med vojno
12. 12. 2000 00.00
Japonski cesar Hirohito in japonska država sta bila danes po petdnevnem "civilnem sodnem procesu", ki so ga pripravila združenja za pravice žrtev, simbolično obtožena zaradi spolnega suženjstva med drugo svetovno vojno. Žrtev tovrstnega suženjstva je bilo namreč več kot 200.000 žensk.
Pri založbi Rokus vabijo na čaj
11. 12. 2000 00.00
V zbirki Svet pije je pri Založbi Rokus izšla monografija z zgovornim naslovom Čaj avtorice Vlaste Mlakar. Pred tem so v omenjeni zbirki že izšle: Vinski brevir, Šampanjec, Kava, Mleko, za prihodnje leto pa načrtujejo še monografijo o viskiju in o vodi ter še o nekaterih bolj eksotičnih pijačah, je na predstavitvi povedal direktor založbe Rokus Rok Kvaternik. Knjigo je tako kot ostale, razen Kave in Mleka, oblikoval Matjaž Vipotnik.
Predsednik Kučan za Il Piccolo
19. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je v pogovoru za včerajšnjo izdajo Il Piccola poudaril, da neko obdobje prejšnjega stoletja ni bilo prijetno ne za Slovence ne za Italijane, kaj se je zgodilo v tem težavnem obdobju, pa je ugotovila dvostranska zgodovinska komisija. "Če govorimo o preteklosti, moramo vedeti in priznati, kaj se je točno zgodilo. Šele potem lahko zahtevamo opravičilo. Šele potem je možna sprava," je povedal. Ta korak, za katerega mora biti pripravljena javnost tako v Sloveniji kot v Italiji, naj bi bil simboličen in formalen, predvsem pa moralno dejanje, ki ga seveda ne bo več moč ponoviti, je poudaril.
Na zahodu ZDA evakuirali na stotine ljudi
10. 08. 2000 00.00
Zaradi gozdnih požarov, ki že nekaj dni divjajo po zahodu ZDA so doslej spravili na varno že več sto ljudi, v prihodnje pa jih bodo verjetno morali še več. V zvezni državi Montani so zaprli 2,5 milijona hektarjev površine, medtem ko je 19 večjih požarov uničilo 167.000 hektarjev zemljišč. Samo v Montani so morali evakuirati 971 ljudi, medtem ko po celotnem zahodnem delu ZDA divja 70 večjih požarov, ki so doslej uničili več kot 400.000 hektarjev gozdov in drugih površin.
Kacin pisal Occhetti
14. 07. 2000 14.25
Predsednik odbora DZ za mednarodne odnose (OMO) Jelko Kacin je v posebnem pismu predsedniku odbora za zunanje zadeve poslanske zbornice italijanskega parlamenta Achillu Occhetti v imenu OMO izrazil zadovoljstvo, da je italijanska poslanska zbornica sprejela zaščitni zakon za Slovence v Italiji, so sporočili iz DZ.
Tabor slovenskih izseljencev
17. 06. 2000 20.43
V škofovih zavodih v Šentvidu pri Ljubljani so člani Izseljenskega društva Slovenija v svetu pripravili 7. tabor Slovencev po svetu. Naslovili so ga nekoliko provokativno: Republika Slovenija - mati ali mačeha izseljencev. Osrednji del je bila okrogla miza, na katero so povabili člane izseljenskih organizacij.
Zgodovinska razstava v Aachnu
12. 06. 2000 19.27
Nemški predsednik Johannes Rau je v nedeljo v nemškem mestu Aachen, od koder je Karel Veliki od leta 800 vodil zahodni rimski imperij, odprl razstavo s temo <I>Kronanja- Kralji v Aachnu- Zgodovina in mit</I>. Namen razstave, na kateri si bo moč ogledati več kot 500 umetnin, predmetov in dokumentov, ki jih je posodilo deset evropskih držav, je prikazati moč germansko- rimskih cesarjev. Med letoma 813 in 1531 so jih v Aachnu okronali 36. Razstava, v katero so vložili dva milijona evrov, bo na ogled do 3. oktobra.
Otvoritev salona Internautica 2000
09. 05. 2000 18.44
Od danes popoldne do nedelje so v portoroški Marini na ogled plovila in druga navtična oprema več kot 200 razstavljalcev, ki sodelujejo na 5. mednarodnem salonu navtike <a href=http://www.internautica.net/ target=_new>Internautica 2000</a>. Direktor Marine Enes Lojo je napovedal množičen obisk, ki naj bi presegel lanskih 20.000 obiskovalcev. Pritrdil mu je tudi slavnostni govornik, v.d. ministra za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek, ki je opozoril, da se je Internautice oprijel vzdevek mala Genova, saj se je kot navtični salon dobro uveljavila v srednji Evropi.
Renault bo še proizvajal tovornjake
15. 04. 2000 16.42
Predsednik uprave francoskega avtomobilskega proizvajalca Renault Louis Schweitzer je zanikal govorice, da se družba umika iz proizvodnje tovornjakov. Omenjene govorice so sprožila ugibanja o povezovanju Renaulta in Volva, s katerim naj bi slednji za svoje delnice dobil Renaultovo proizvodnjo tovornjakov.
Nogometna tekma Turčija - ZRJ ''zgodovinska napaka''
24. 03. 2000 19.14
Prijateljska nogometna tekma med Turčijo in ZR Jugoslavijo, ki bi jo reprezentanci morali igrati v bližnji prihodnosti, je v Turčiji izzvala veliko negodovanja tako na nogometnem kot političnem prizorišču.
Nova vinska cesta na Dolenjskem
18. 03. 2000 15.52
Slovenskim vinskim cestam se je konec tedna pridružila še podgorjanska vinska cesta. Nova vinsko-turistična cesta je dolga 83 kilometrov in zajema 830 hektarjev površin od slovensko-hrvaške meje pri Mokricah do Dolenjskih toplic.
V Italiji sojenje dvema slovenskima duhovnikoma
10. 03. 2000 11.58
Na sodišču v furlanskem Pordenonu se bo danes začela glavna obravnava proti slovenskima duhovnikoma iz Benečije, ki sta osumljena kaznivega dejanja obrekovanja v knjigi Mračna leta Benečije, je danes poročal Radio Slovenija.
Novi Orient Express
25. 01. 2000 08.32
Novi Orient Express naj bi od junija dalje povezal grške Atene s turškima mestoma Carigrad in Izmir. Grške in turške železnice naj bi skupaj s turističnimi agencijami novo železniško povezavo ponudile predvsem turistom. Vlak v stilu slavnega Orient Expressa z obnovljenimi spalnimi vagoni, luksuznim jedilnim vagonom in casinojem naj bi vozil enkrat tedensko. Turisti bodo med potjo imeli tudi priložnost obiskati zgodovinska mesta in spomenike iz antike ter bizantinskega in osmanskega obdobja.
MGL z novo predstavo ''1821''
13. 01. 2000 19.06
Mestno gledališče ljubljansko (MGL) bo drevi krstilo domačo noviteto z naslovom ''1821'', ki so jo podpisali kar trije avtorji, namreč Milan Dekleva, Mojca Kranjc in Alja Predan. Prizorišče igre je Ljubljana, zgodovinska iztočnica pa Ljubljanski kongres tega leta 1821, ko je današnja slovenska prestolnica, tedaj pa zaspano avstrijsko podeželsko mesto za štiri mesece postalo mesto srečanj vladarjev in drugih odličnikov iz Avstrije, Prusije in Rusije. Delo, v katero so vpletene še usode mlade porajajoče se slovenske inteligence in ki v grobem ponazarja ideološki spopad med absolutizmom in liberalizmom, je zrežiral Zvone Šedlbauer, nastopa pa celotni ansambel ljubljanskega mestnega gledališča skupaj z več gostujočimi igralci. Kot dramaturga sta pri postavitvi predstave sodelovala Igor Lampret in Tina Kosi, okrog 150 kostumov pa je ustvarila Alenka Bartl. Glasbo je v sozvočju s tedanjim časom napisal Urban Koder.
Laščani jutri z Olympiakosom
07. 12. 1999 20.11
Košarkarje Pivovarne Laško čaka zadnje gostovanje v prvem delu tekmovanja Evrolige. V sredo, 8. decembra, se bodo v Pireju pomerili z Olympiakosom, ki so ga v Laškem premagali s 63:56 in mu prizadejali prvi evropski poraz v letošnji sezoni. To je bila prva in tako tudi zgodovinska zmaga Pivovarne Laško v najelitnejši konkurenci.