zid
Slovenci znani po prepirih s sosedi
03. 04. 2002 00.00
Britanski časnik Financial Times se v današnji prilogi posebej ukvarja z odnosi Slovenije s sosednjimi državami, ki jih označuje kot težavne. V podnaslovu časnik izpostavlja, da so Slovenci "znani po prepirih" s sosedi, med katerimi so tudi nekdanji okupatorji.
Žene je dovoljeno udarjati v zid
02. 04. 2002 00.00
Prizivno sodišče v Dubaju je sprejelo odločitev, da imajo možje pravico pretepati svoje žene, v kolikor je to potrebno, da jih "disciplinirajo". Žene pa lahko v takih primerih zahtevajo ločitev.
Nova eksplozija v Jeruzalemu
01. 04. 2002 00.00
Izraelska vojska je v ponedeljek razširila ofenzivo na Zahodnem bregu. Ostrostrelci v Ramali prežijo na vsako premikajočo tarčo, Izraelci pa s težkim orožjem obstreljujejo središče mesta. V Jeruzalemu se je zgodil nov samomorilski napad v katerem je umrl napadalec, tri osebe pa so ranjene.
Vse bližje vračanju vlaganj
21. 03. 2002 00.00
Parlamentarni odbor za gospodarstvo je za hitro obravnavo pripravil predlog zakona o vračanju vlaganj v javno telefonijo. Vlagateljem, ki so do začetka leta 1995 za telefonski priključek plačali bistveno več kot ostali, bodo vrnili od 20 do 40 odstotkov vloženih sredstev.
Največji pobegi iz slovenskih zaporov
15. 03. 2002 00.00
Pobeg dveh zapornikov iz Murske Sobote ni edini v zadnjem času, prav tako pa ni nič presenetljiva njuna metoda pobega. Zato smo se odločili, da podrobneje pregledamo dosedanje načine utiranja poti na svobodo.
V spomin Georgeu Harrisonu
03. 03. 2002 00.00
V rojstnem kraju legendarne skupine The Beatles so se nedavno spomnili rojstnega dne kitarista Georgea Harrisona, ki je lani novembra umrl za posledicami raka. Sir Paul McCartney je Harrisonu med koncertom posvetil cerkveno izvedbo pesmi Yesterday.
Kenneth Lay zavrnil pričanje
13. 02. 2002 00.00
Nekdanji predsednik propadlega energetskega velikana Enron, Kenneth Lay, se je sinoči, pred senatom, skliceval na ameriško ustavo, ki posameznika varuje pred samoobtožbo in zavrnil pričanje.
V Münchnu zasedajo vojaški voditelji
02. 02. 2002 00.00
V bavarski prestolnici so se na dvodnevnem zasedanju zbrali obrambni ministri 38 držav. Srečanje spremljata strah pred grožnjo svetovnega terorizma in dvom v sposobnosti Nata, da kot vojaška sila sledi zahtevam ZDA.
Političnega zagona ni več
26. 12. 2001 00.00
Ob obletnici razglasitve plebiscita smo se pogovarjali s takratnim predsednikom skupščine dr. Francetom Bučarjem.
Vaginalni monologi in ljubezenske drame
07. 09. 2001 00.00
Novi zakonski in izvenzakonski "aranžmaji" <strong>Jerry Hall</strong> in <strong>Micka Jaggerja</strong>,ločitev <strong>Kate Winslet</strong>, ki zaenkrat zanika, kar je vse bolj očitno - da ima novega ljubimca. <strong>Diwine Brown</strong> pa je zapravila že ves denar, ki ji ga je pred leti "pomagal" zaslužiti <strong>Hugh Grant</strong> in se spet vrnila na delo.
Ceste odnesle štiri življenja
22. 12. 2001 00.00
V 90 prometnih nesrečah, ki so se zgodile minulo noč, so štiri osebe umrle, 14 pa se jih je huje poškodovalo. Policisti pa so danes predstavili podrobnosti v zvezi z včerajšnjim ropom banke in poskusom dvojnega umora.
Eksplozije uničile kapelo na Kosovem
09. 11. 2001 00.00
Tri eksplozije so na srbskem pokopališču v kraju Staro Gračko, deset kilometrov južno od Prištine, skoraj v celoti uničile pravoslavno kapelo.
Grizold o potrebi po vstopu v Nato
08. 11. 2001 00.00
Obrambni minister Grizold je na okrogli mizi v Kopru dejal, da Slovenija ne more sama zagotoviti optimalne varnosti državljanov, članstvo v zvezi Nato pa bi zagotovilo višjo stopnjo vojaško-politične varnosti in omogočilo partnerstvo s članicami tudi na drugih področjih.
Odločitve o povojni vladi
18. 10. 2001 00.00
Po besedah posebnega odposlanca Združenih narodov Brahimija Afganistanu ne bi smeli vsiljevati mirovnih enot in sestave povojne vlade. Še posebej pa si ne smejo prilastiti prehodne uprave, podobne tisti, ki so jo uvedli na Vzhodnem Timorju.
Evropski tisk o napadih na ZDA
13. 09. 2001 00.00
Evropski časniki so tudi v današnjih izdajah posvetili pozornost torkovim terorističnim napadom na ZDA in njihovim posledicam.
Mimo (ne)strpnosti postsocialističnih medijev
08. 09. 2001 00.00
Radio Študent je pripravil delavnico na temo Strpnost v medijih v postsocialistični tranziciji. V prostorih in etru radia se v luči strpnosti in solidarnosti družijo in ustvarjajo program ljudje iz radijskih postaj z območja nekdanje Jugoslavije.
Ameriški vrh v senci izgredov
21. 04. 2001 00.00
Le nekaj ur po začetku tretjega vrha severno- in južnoameriških držav v Quebecu so izbruhnili prvi večji spopadi med protestniki proti globalizaciji svetovne trgovine in kanadsko policijo. Skupini kakih sto najradikalnejših protestnikov, med njimi so bili privrženci "Zveze za boj proti kapitalizmu" in "Odbora za dobrodošlico udeležencem vrha" ter člani marksističnih in anarhističnih gibanj, je uspelo prodreti skozi varnostne barikade, ki jih je policija postavila nekaj metrov od konferenčnega centra. Demonstranti so na policijo metali kamenje, palice in steklenice, policija pa je odgovorila s solzivcem in aretirala 25 protestnikov, pet policistov pa je bilo ranjenih. Še nadaljnjih 4000 demonstrantov je medtem krenilo v smeri proti konferenčnemu središču, kjer se je zbralo 34 predsednikov držav in vlad iz Severne, Srednje in Južne Amerike z izjemo Kube. ''Ljudje so prišli sem, da bi spregovorili o svoji bolečini, bedi, jezi in svojih strahovih. Niso pa prišli sem zaradi nasilja'', so izjavljali demonstranti.
Zrušil se je del Avrelijevega zidu
16. 04. 2001 00.00
Mestne oblasti v Rimu so danes sporočile, da se je včeraj popoldne zrušil del Avrelijevega zidu, pri tem pa ni bilo žrtev. Gre za obzidje, ki so ga okoli 3. stoletja pr. n. št. v času vladavine cesarja Avrelija zgradili okoli Rima. Zid se je zrušil v dolžini kakih 20 metrov med Latinskimi vrati in vrati San Sebastiano na jugu mesta.
Strožji nadzor slovensko-italijanske meje
26. 02. 2001 00.00
Severnoitalijansko avtonomistično gibanje Severna liga želi na italijansko-slovenski meji urediti 260 kilometrov dolg "zid", s katerim naj bi ilegalnim priseljencem preprečili vstop v Italijo. V volilnem nastopu v mestu Bustu Arsizio je vodja gibanja Umberto Bossi, kot poročajo današnji italijanski mediji, pozval, da bi morali v boju proti ilegalnim priseljencem ob meji vzpostaviti "mrežo", ki bi morala biti pod nadzorom obmejne policije.
Kitajski zid 500 kilometrov daljši
23. 02. 2001 00.00
Kitajski raziskovalci so odkrili, da Veliki kitajski zid meri vsaj 500 kilometrov več, kot so mislili doslej. Tako naj bi bil zid po najnovejših podatkih dolg 7200 kilometrov. Arheologi so odkrili ostanke zidu iz zemlje, ki se razteza do puščave Lop Nor v avtonomni pokrajini Xinjiang na severozahodu Kitajske.
Zadržan odziv na Šaronovo zmago
07. 02. 2001 00.00
Izraelske sosede so se na včerajšnjo zmago desničarskega voditelja Ariela Šarona na premierskih volitvah odzvale zadržano. Medtem ko je egiptovski predsednik Hosni Mubarak izrazil upanje, da se bo bližnjevzhodni mirovni proces nadaljeval kljub Šaronovim "nedavnim izjavam, ki niso ravno ohrabrujoče," je Irak napovedal ustanovitev vojske za osvoboditev Jeruzalema. Takšno pobudo je predstavil iraški voditelj Sadam Husein, ki nasprotuje izraelsko-palestinskim mirovnim pogajanjem. Palstinski pogajalec Nabil Šat je Šarona posvaril pred stopnjevanjm nasilja, če se ne bo držal že doseženih dogovorov s Palestinci.
Reagan praznuje 90 let
06. 02. 2001 00.00
Eden najbolj priljubljenih ameriških predsednikov Ronald Reagan danes praznuje 90. rojstni dan. Rodil se je 6. februarja leta 1911 v kraju Tampico v zvezni državi Illinois. Nosilec ameriške konservativne revolucije v 80. letih je bil v mladosti demokrat, kasneje pa si je premislil in postal član republikanske stranke ter bil na njeni listi dvakrat izvoljen za guvernerja Kalifornije in dvakrat za predsednika ZDA. Reagan je bil demokrat do leta 1962, ko je prestopil k republikancem, čeprav ga je v mladosti za politiko navdušil Franklin Delano Roosevelt, ki ga demokrati štejejo za največjega predsednika po Georgu Washingtonu. Kljub dejstvu, da je strankarske barve zamenjal šele leta 1962, je pred tem za predsednika ZDA dvakrat podprl republikanca Dwighta Eisenhowerja (1952,1956). Kot predsednik Združenja filmskih igralcev od leta 1947-1952 se je prostovoljno pridružil protikomunistični gonji in pred kongresnim odborom za protiameriške aktivnosti pričal proti kolegom iz Hollywooda. Reaganova politična kariera je sledila igralski, med katero je nastopil v več kot 50 filmih. Med drugo svetovno vojno je snemal propagandne filme za ameriško vojsko, po vojni pa nadaljeval z igralsko kariero.
V Sloveniji sta dve manjšini
21. 01. 2001 00.00
Ko je predsednik hrvaškega sabora Zlatko Tomčić slovenskemu kolegu Borutu Pahorju v četrtek predlagal, da bi Slovenija priznala obstoj Hrvatov z recipročno zakonsko rešitvijo, kot je to lani z uvrstitvijo Slovencev v hrvaški ustavni zakon o manjšinah storil sabor, se je takoj slišal komentar, da to ni mogoče, je v današnji vesti, v kateri piše o obstoju hrvaške manjšine v Sloveniji, zapisal dopisnik hrvaške tiskovne agencije Hina v Ljubljani Luka Fiamengo.
Iz Sagrade Familie odpada zid
02. 01. 2001 00.00
Pred dnevi sta z znamenite nedokončane cerkve Sagrada Familia v Barceloni, ki jo je projektiral arhitekt Antoni Gaudi, odpadla dva kosa zidu, eden celo v velikosti, primerljivi s pralnim strojem. Na srečo pri tem ni bil ranjen nihče. Cerkev sicer letno obišče približno 1,2 milijona obiskovalcev. Del zidu, ki je padel 45 metrov v globino, naj bi tehtal celo med 200 do 300 kilogrami, pristal pa je v manjši delavnici poleg cerkve. Sicer sta bila oba kosa dela dekoracij v glavni cerkveni ladji. Padec naj bi sprožil močan sunek vetra.
Fotografska razstava Brigitte Ludmann
20. 12. 2000 00.00
Drevi ob 20. uri bo v Mali galeriji Cankarjevega doma otvoritev fotografske razstave fotografinje Brigitte Ludmann. V ciklu Walls (Zidovi), ki bo v fotografski Mali galeriji Cankarjevega doma zaključil razstavni program za tekoče leto, upodablja zid v vlogi metafore delitve, zaščite in razdvajanja, na notranje, osebno, in zunanje, javno življenje. Njene fotografije zidov iz različnih evropskih mest spregovorijo z govorico barvne, spontane in neolepšane fotografije
Ukinitev vizuma za Bolgare
01. 12. 2000 00.00
Bolgarija je z veseljem sprejela dogovor ministrov Evropske unije za pravosodje in notranje zadeve glede ukinitve viznega režima. Bolgarski predsednik Peter Stojanov je v parlamentu v Sofiji dejal, da za Bolgarijo v tem trenutku pada berlinski zid, premier Ivan Kostov pa je menil, da je to prvi korak Bolgarije proti EU in izraz dejstva, da je Bolgarija pomembna država, ki jo EU potrebuje.
Zaupnica libanonski vladi
07. 11. 2000 00.00
Libanonski parlament je po petdnevni burni razpravi, katere osrednja tema je bila sporna navzočnost sirskih enot v Libanonu, včeraj le izglasoval zaupnico vladi premiera Rafika Haririja. Za zaupnico je glasovalo 95 poslancev, sedem pa proti. Nova vlada, v kateri je enako število kristjanov in muslimanov, ima 30 članov. Izglasovana zaupnica je bila pričakovana, saj je večina poslancev podprla imenovanje Haririja za premiera. Haririja podpira tudi sirski predsednik Bašar Asad, s katerim se je srečal prejšnji teden. Krščanski poslanci, pa tudi vodja druzov Valid Džumblat, so izrazili nasprotovanje sirski navzočnosti v Libanonu. Hariri je na kritike odgovoril z obljubo, da bo nova vlada to vprašanje načela, ko sirska navzočnost ne bo več potrebna. Libanonska vlada, ki jo podpira Sirija, namreč trdi, da sirska navzočnost pomaga pri vzdrževanju stabilnosti v državi. V Libanonu je trenutno nameščenih 30.000 sirskih vojakov. Sirija jih je namestila leta 1976 na začetku državljanske vojne, da bi služili kot mirovne enote. Državljanska vojna je nato trajala 14 let, vanjo pa je bila vpletena tudi sirska vojska. Potem ko so se izraelske enote maja umaknile z juga Libanona, so postale vse glasnejše zahteve tudi po sirskem umiku iz Libanona. Predvsem desničarski libanonski kristjani namreč trdijo, da se Damask vmešava v libanonske zadeve.
Zmagovalec na festivalu mediteranskega filma
06. 11. 2000 00.00
Film Sangue vivo (Živa kri) italijanskega režiserja Edoarda Winspeareja je osvojil zlato Antigono, glavno nagrado na festivalu mediteranskega filma, so sporočili organizatorji festivala. Festival se je v francoskem mestu Montpellier končal ta konec tedna. Nagrado za igro je dobila Nurija Prims za vlogo v španskem filmu Tomandote Isabele Gardel, nagrado publike pa jugoslovanski film Nebeska udica Ljubiše Samardžića. Nagrada za kratkometražni film je šla Borbi petelinov izraelskega režiserja Sigalita Lipshitza, posebna priznanja v isti kategoriji pa so dobili še Zid Maročana Faouzija Bansaidija, Oh noč, oh pogled Sirijca Nidala Al-Dibsa in Izjava Italijanov Paola Genoveseja in Luce Miniera. Na letošnjem dvaindvajsetem festivalu mediteranskega filma so med 27. oktobrom in 5. novembrom predvajali 195 filmov iz 22 držav, od tega v rednem programu 13 dolgometražnih in 20 kratkometražnih filmov. Festival je med drugim predstavil tudi retrospektivo Luisa Bunuela, celoten opus Arturja Ripsteina, "noč groze" s filmi Daria Argenta, ciklus "erotika na italijanski način" ter večer filmov Giuseppeja Tornatoreja ob prisotnosti tega slavnega režiserja.
Berlinski zid še vedno ovira zaljubljence
16. 10. 2000 00.00
Berlinski zid tudi po desetih letih združitve obeh Nemčij še vedno predstavlja oviro za ljubezensko življenje med stanovalci vzhodnega in zahodnega Berlina. Glede na anketo revije Tip se je samo 30 odstotkov bralcev iz vzhodnega dela mesta zapletlo v ljubezensko avanturo z nekom iz zahodnega dela. V obratni smeri je številka še nižja - samo 25 odstotkov. Upada tudi število "mešanih" parov, ki jim je uspelo utrditi medsebojne vezi. Letos se je le 29 odstotkov avanturic med "vzhodnjaki in zahodnjaki" spremenilo v resnejše zveze, medtem ko je bil ta delež v prvem letu po padcu zidu celo 35-odstoten.
Simbolično rušenje zidu
26. 08. 2000 00.00
Pred prostori nekdanjega podjetja Mostovna, ki jih je mestna občina Nova Gorica namenila neinstitucionalni kulturi, je novogoriška mladina sinoči simbolično porušila zid na mestu dostopne poti. S tem so mladi izrazili svojo potrebo po prostorih za ustvarjanje in pozvali mestne oblasti, naj se po dveh letih obljub aktivneje vključijo v prenovo pridobljenega objekta.