zločin
Kubanci naposled osvobodili dva Čeha
15. 02. 2001 00.00
6. februarja 2001 sta bila nekdanji finančni minister in član parlamenta Ivan Pilip ter bivši študentski disident Jan Bubenik odpuščena iz Ville Mariste, kubanske ječe za politične zapornike v Havani. Pred več kot tremi tedni, 12.januarja, so ju kubanske oblasti pridržale, potem ko sta se v provinci Ciego de Avila srečala z dvema Castrovima nasprotnikoma, Obtožili so ju, da sta kontrarevolucionarna agenta in vohuna Združenih držav. V skladu s kubanskim zakonom se jima je obetal zapleten proces, ki bi lahko trajal celo 6 mesecev in če bi bila dokazana njuna krivda, bi se lahko znašla v zaporu celo do dvajset let. Mnogi domnevajo, da se je Castro želel maščevati, ko je zvedel, da je Češka Republika podprla še eno resolucijo Združenih narodov, ki obtožuje Kubo kršitve človekovih pravic. Zaradi številnih protestovz evropske skupnosti in Washtingtona, je kubanski zunanji minister pristal na izpustitev zapornikov, vendar v zameno za njuno priznanje krivde in tudi opravičilo češke vlade. Češki premier Milos Zeman pa je to ponudbo odklonil, češ, da obtožbe niso upravičene, niti ni stvarnih dokazov za aretacijo.
Nečaku Kennedyjev sodijo zaradi umora
01. 02. 2001 00.00
Sodišče v Connecticutu je odločilo, da bodo nečaku družine Kennedyjevih Michaelu Skakelu sodili kot odraslemu. Skakelu sodijo za umor Marthe Moxley leta 1975, ko sta bila oba petnajstletnika. Sedaj štiridesetletni Skakel lahko pričakuje 60 let zapora, če ga obsodijo kot odraslega. Če bi mu sodili kot mladoletniku, pa bi bil kaznovan neprimerno manj ali celo nič. Skakel je nečak vdove nekdanjega generalnega državnega tožilca ZDA Roberta F. Kennedyja. Obtožen je, da je s palico za golf do smrti pretepel Martho Moxley. Skakel je izjavil, da je nedolžen. Sodnica je v svoji obrazložitvi zapisala, da "sojenje Skakelu kot odraslemu bolj odgovarja kruti naravi zločina". Zagovornik obtoženega pa trdno verjame, da bo porota Skakela oprostila. Po njegovem odločitev sodišča, da zločin storjen v mladoletni dobi sodi po kriterijih za odrasle, kaže na nesprejemljiv trend v ameriškem sodstvu.
Slovenec ubil tri Nemce
07. 12. 2000 00.00
V Frankfurtu je v noči na torek takrat še neznan storilec v streljanju v nekem baru ubil tri Nemce, enega pa huje ranil. Kaže, da je bil je v vzrok za zločin po doslej znanih podatkih razžalitev enega od gostov. Storilec naj bi bil 30-letni slovenski državljan Viktor Rafolt iz Ljubljane.
Ubit nekdanji španski minister za zdravstvo
22. 11. 2000 00.00
V Barceloni so pozno sinoči ubili nekdanjega španskega ministra za zdravstvo Ernesta Llucha. Policija Domneva, da so 63-letnega nekdanjega socialističnega politika ustrelili v glavo člani baskovske teroristične organizacije ETA.
Odkritje spomenika žrtvam holokavsta
25. 10. 2000 00.00
V središču Dunaja so danes slovesno odkrili prvi spomenik žrtvam holokavsta, posvečen 65.000 avstrijskim Judom, ki so umrli v času nacizma. Največji zločin v človeški zgodovini je dobil svojo podobo, je ob odkritju spomenika dejal pobudnik njegove postavitve, lovec na naciste Simon Wiesenthal. Kot je dejal, je spomenik postavljen v spomin na grozote nacizma in predstavlja pomnik za prihodnje generacije.
Zavrnili prošnjo za pogojno izpustitev
04. 10. 2000 00.00
Komisija za izpustitve zapora v Attici v ameriški zvezni državi New York je v torek po kratkem zaslišanju zavrnila prošnjo morilca britanskega glasbenika Johna Lennona za pogojno izpustitev. 45-letni Chapman je 8. decembra 1980 ustrelil Lennona, potem ko se je ta s soprogo Yoko Ono s snemanja vračal v stanovanje na newyorškem Manhattnu. Chapman je priznal nenaklepni umor in bil za dejanje leta 1981 obsojen na dosmrtno ječo z možnostjo predčasne izpustitve po dvajsetih letih prestane kazni.
Pentagon objavil poročilo o zlorabah
19. 09. 2000 00.00
Pentagon je objavil poročilo vojaških preiskovalcev, ki so ugotovili, da so nekateri ameriški vojaki mednarodnih mirovnih sil KFOR na Kosovu maltretirali civilno albansko prebivalstvo, pri tem pa kršili temeljna načela človeškega dostojanstva. Pripadniki ameriške enote, ki so storili ta dejanja, po mnenju preiskovalcev niso bili ustrezno izurjeni in bi morali brzdati svojo bojevniško miselnost.
Italijani objavili seznam pedofilov
23. 08. 2000 00.00
Italijanski dnevnik Libero je v današnji številki objavil seznam imen pedofilov, ki so bili obsojeni zaradi spolnih deliktov zoper mladoletne osebe. Kot piše dnevnik, želijo s tem obvestiti ljudi, da bodo lahko zaščitili svoje otroke.
10. obletnica embarga v Iraku
06. 08. 2000 17.23
Uradni iraški tisk je danes, ob 10. obletnici uvedbe mednarodnega embarga proti Iraku, embargo označil za ''zločin proti človečnosti''. ''Deseto leto sankcij se začenja brez najmanjšega upanja, da bo Varnostni svet spoštoval svoje obveznosti do Iračanov in brez svetlobe na koncu predora,'' je zapisal dnevnik As-Saura vladajoče stranke Bas.
10. obletnica embarga v Iraku
06. 08. 2000 00.00
Uradni iraški tisk je danes, ob 10. obletnici uvedbe mednarodnega embarga proti Iraku, embargo označil za ''zločin proti človečnosti''. ''Deseto leto sankcij se začenja brez najmanjšega upanja, da bo Varnostni svet spoštoval svoje obveznosti do Iračanov in brez svetlobe na koncu predora,'' je zapisal dnevnik As-Saura vladajoče stranke Bas.
Spor o reformi ruskih jedrskih sil
17. 07. 2000 08.59
Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj na pogovor poklical ruskega obrambnega ministra Igorja Sergejeva in načelnika generalštaba ruske vojske Anatolija Kvašnina ter tako posegel v nesoglasja, ki so se v ruskem obrambnem vrhu pojavila glede nadaljnjega razvoja jedrskih oboroženih sil. Srečanje se je po oceni opazovalcev končalo brez dogovora. Obrambni minister Sergejev in načelnik ruskega generalštaba Kvašnin naj se ne bi strinjala o predlaganem projektu reforme ruske vojske. Kvašin je namreč predlagal omejitev raketnih enot in njihovo vključitev v zračne sile. Spor je najbolj prišel do izraza pred nekaj dnevi, ko je Sergejev projekt reforme označil kot ''zločin proti Rusiji'', ''nesmiseln predlog'' in ''neumnost''.
10. obletnica spravne slovesnosti v Rogu
08. 07. 2000 20.59
Predsednik države Milan Kučan je v spremstvu žene Štefke in Spomenke Hribar ob današnji deseti obletnici spravne slovesnosti pri množičnem grobišču po vojni pobitih domobrancev pod Krenom v Kočevskem Rogu položil venec na to grobišče. Predsednik države je v pisni izjavi ob tej priložnosti ponovil besede obžalovanja in obsodbe povojnih izvensodnih pobojev, 'ki bodo v slovenskem zgodovinskem spominu zapisani kot moralni in pravni zločin', kot jih je izrekel že na slovesnosti pred desetimi leti. Takrat se je predsednik Kučan poklonil mrtvim in povabil žive k spravi in sožitju skupaj z nadškofom Alojzijem Šuštarjem. Kot je v izjavi poudaril predsednik države Kučan, imajo vsi mrtvi pravico do imena na grobu in do miru v njem. 'Samo na podlagi pietete do mrtvih je mogoče spravno sožitje med živimi, je mogoča strpnost v skupnem bivanju ljudi različnih prepričanj drug z drugim in ne drug proti drugemu. Politična zloraba preteklosti in mrtvih pelje drugam, povzroča nove delitve in vzbuja nova sovraštva', je menil Kučan. Nadaljeval je, da so tudi s spravno slovesnostjo pred desetimi leti postavljali temelje nacionalnemu soglasju za plebiscit o samostojni slovenski državi in za njeno obrambo v osamosvojitveni vojni. Ob tem je izpostavil, da 'kakor smo takrat potrebovali večinsko nacionalno in državljansko soglasje, tako ju potrebujemo tudi danes, ob izzivih tretjega tisočletja in nuji, da svojo državo umestimo v evropske in svetovne integracije'. Predsednik Kučan meni, da je vsak narod zase odgovoren sam. Kot narod in država se bomo po predsednikovih besedah ohranili le s skupnimi močmi in 'prijazno življenje si bomo omogočili, če bomo sprejeli našo notranjo različnost, individualnost vsakogar izmed nas in se med seboj spoštovali'.
SE ob 5. obletnici pokola v Srebrenici
07. 07. 2000 17.56
Predsednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope Lord Russell-Johnston se je danes v posebni izjavi spomnil pokola v Srebrenici, v katerem so pred petimi leti sile bosanskih Srbov po ukazu Ratka Mladiča in pod oblastjo Radovana Karadžiča ubile med 7000 in 8000 civilistov.
Amnesty International obtožuje NATO
07. 06. 2000 21.23
Zveza NATO je med napadi na cilje v Jugoslaviji kršila mednarodni zakon, saj je med napadi umrlo tudi nekaj civilistov, je zapisano v poročilu Amnesty International. Človekoljubna organizacija poudarja, da ne obsoja moralnih ali legalnih osnov za napade, poziva pa k preiskavi napadov na ključne mostove in oddajnike srbskih televizijskih in radijskih postaj. AI poudarja, da je bil bombni napad na sedež srbskega državnega radia in televizije, v katerem je bilo ubitih 16 ljudi, premišljen napad na civilni objekt in glede na to tudi vojni zločin.
Lindi Grant nagrada Orange
07. 06. 2000 13.35
Britanska pisateljica Linda Grant je za roman <i>Ko sem živela v sodobnih časih </i>(When I Lived in Modern Times) prejela nagrado Orange za žensko prozo, ki jo spremlja denarna nagrada v višini 30.000 funtov.
Našli dokaze o storilcih pokola
19. 05. 2000 13.15
Hrvaške oblasti so našle dokumente, ki odkrivajo prave storilce pokola v bosanski vasi Ahmiči pri Vitezu, za katerega je haaško sodišče obsodilo hrvaškega generala Blaškića na 45 let zapora, je objavil Jutarnji list. Po pisanju Jutarnjega lista gre za uradne dokumente o preiskavi HIS, ene izmed hrvaških obveščevalnih služb, ki razkrivajo, da je za pokol v Ahmičih krivih pet oseb. Tem osebam so po pisanju Jutarnjega lista nekdanje hrvaške oblasti dale nove dokumente z lažno identiteto. Peterica, ki naj bi zagrešila zločin v Ahmičih, še vedno živi na Hrvaškem.
Leto po bombardiranju letal zveze NATO
23. 04. 2000 10.04
Srbska televizija je včeraj obširno poročala o lanskoletnem bombardiranju letal zveze NATO, ki so 22. aprila 1999 napadla rezidenco jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, in dogodek označila za ''zločin brez primere''.
Zdaj še retrospektiva Kaurismaekija
19. 04. 2000 12.42
Po retrospektivi njegovega brata Mike bo drevi v <A HREF=http://kinoteka.si/ target=_blank>Slovenski kinoteki</A> stekla še retrospektiva filmov finskega režiserja Akija Kaurismaekija. Do 13. maja bo na ogled kar nekaj njegovih mojstrovin. Retrospektivo je kinoteka pripravila v sodelovanju s Finskim filmskim skladom.
Carigrajska policija našla pretepače
07. 04. 2000 20.11
Po tragičnih dogodkih v Carigradu, v katerem sta pred prvo polfinalno tekmo pokala UEFA v uličnih spopadih s privrženci turškega Galatasaraya dva nogometna privrženca angleškega moštva Leeds izgubila življenje, se je klobčič že začel odvijati.
Prvi morilec priznal krivdo
07. 04. 2000 14.27
Policija v Carigradu je sporočila, da so odkrili prvega navijača Galatasaraya, ki je v torek v carigrajskem zabaviščnem predelu Taksim do smrti zabodel enega od navijačev Leedsa. Umora je osumljen Ali Umit Demir, ki je dejanje priznal, policiji pa je tudi pojasnil pot do noža, s katerim je storil zločin.
Vojaške vaje zveze NATO na Kosovu
19. 03. 2000 20.28
Le nekaj dni pred prvo obletnico začetka vojaškega posredovanja zveze NATO v ZRJ zaradi kosovske krize so se danes na Kosovu začele obsežne vojaške vaje sil KFOR pod poveljstvom zavezništva. Na vajah z naslovom Dinamičen odziv 2000 sodeluje 2000 vojakov iz petih držav, trajale pa bodo do 10. aprila. Podpredsednik jugoslovanske vlade Nikola Šainović je ob tem izjavil, da pomenijo vaje dodaten pritisk na Beograd in ''poskus manipulacije KFOR''. Namen vaj je po navedbah zveze NATO potrditi sposobnost, zavezanost in odločenost, da na Kosovu zagotovi varno okolje za prebivalce in po potrebi okrepi obseg mirovnih enot v sestavi KFOR.
Na vpogled Eichmannovi spomini
01. 03. 2000 08.12
Izraelske oblasti so včeraj dale na vpogled javnosti spomine nacističnega zločinca Adolfa Eichmanna, ki jih je ta napisal v izraelskem zaporu pred usmrtitvijo leta 1962.
Haider odstopil s položaja predsednika FPOe
29. 02. 2000 12.07
Kljub odstopu s položaja predsednika svobodnjaške stranke Haider poudarja, da se ne namerava umakniti z avstrijske politične scene. Haiderja, ki je vodil svobodnjaško stranko od leta 1986, bo nasledila njegova tesna sodelavka in podpredsednica avstrijske vlade Susanne Ries-Passer.
Sporne besede na Švedskem
15. 02. 2000 21.05
Nastop predsednika države Milana Kučana na mednarodni konferenci ob počastitvi spomina na holokavst nad Judi med drugo svetovno vojno ni ostal brez domačega odziva. Pobudniki gibanja za državljansko spravo so Kučanu očitali, da je v svojem govoru v Stockholmu povojne množične poboje opravičeval kot kazen za zločine, storjene med holokavstom.
Razkrit napadalec na Arkana
20. 01. 2000 16.08
Srbska policija je odkrila identiteto glavnega akterja uboja Željka Ražnatovića Arkana in dveh njegovih prijateljev, piše danes Politika.
Sojenje Kameniku se bliža koncu
08. 12. 1999 20.16
Na Celjskem sodišču se je z zaključnimi besedami tožilstva in obrambe nadaljevalo sojenje Kristjanu Kameniku, obtoženemu štirih umorov v Tekačevem.
Predstavitev knjige Zločin brez kazni
30. 11. 1999 17.54
Društvo Slovensko - hrvaškega prijateljstva je danes v sodelovanju s Hrvaškim društvom v Ljubljani pripravilo predstavitev knjige hrvaškega politika, podpredsednika Socialdemokratske stranke Hrvaške Zdravka Tomca z naslovom Zločin brez kazni (Zločin bez kazne).
Irski župnik spolno zlorabljal mladoletnike
28. 11. 1999 09.50
Kazensko sodišče v irskem mestu Cork je 74-letnega katoliškega župnika Jamesa Kellyja zaradi spolnega zlorabljanja otrok obsodilo na 36 let zapora. Gre za najhujšo kazen, ki jo je za tovrsten zločin izreklo kako irsko sodišče. James Kelly, ki je pripadal redu usmiljenih bratov, je bil spoznan za krivega spolne zlorabe treh mladoletnih fantov, starih od 8 do 18 let.
Obtoženi uboja in konzerviranja žrtvinega mesa
25. 11. 1999 08.12
Štirje Rusi so bili obtoženi uboja svojega znanca. Po pivskem tekmovanju februarja letos naj bi ga ubili, razkosali, nato njegovo meso skuhali in konzervirali ter prosili prijateljico, da bi pločevinko prodala, je poročala tiskovna agencija Interfax. Policisti so v zgradbi, kjer je bil zločin storjen, našli kosti žrtve. Štiri storilce so obsodili na 18 do 5 in pol let zapora, žensko, ki naj bi pločevinko prodala, pa so oprostili z utemeljitvijo, da ni vedela za njeno vsebino.
Zločin na Kozjem otoku
21. 10. 1999 07.44
Dramo Uga Bettija Zločin na Kozjem otoku v avtorski interpretaciji Damirja Zlatarja Freya bo štiričlanski ansambel Koreodrame premierno uprizoril v Ljubljani, 27. oktobra, na odru Drame SNG. Po treh uprizoritvah tega dela minulo poletje v Kopru, v okviru Primorskega poletnega festivala, ki jih velja razumeti kot ''preverjanje nove predstave na gostovanju'', bo to prava premiera, poudarja Frey: zaradi Ljubljane - domovanja Koreodrame in zaradi novemu prostoru prilagojene postavitve. Bettijevo dramsko zgodbo je režiser očistil časovnih in krajevnih določil, zanima ga predvsem, kaj se zgodi, ko se s prihodom drugega spola na otok v treh ženskah ''prebudi strast in terja svoj dolg'', pa tudi, kaj vse je človek pripravljen žrtvovati, da bi bil ljubljen.