zločine

Cook poziva Karadžića, naj se preda

04. 03. 1998 16.15

Britanski zunanji minister Robin Cook je danes po pogovorih s srbskim članom bosanskega predsedstva Momčilom Krajišnikom nekdanjega vodjo bosanskih Srbov Radovana Karadžića pozval, naj se sam preda Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.

Tadić in Simić, obtožena vojnih zločinov, v zaporu na Nizozemskem

15. 02. 1998 11.13

Bosanska Srba Miroslav Tadić in Milan Simić, obtožena vojnih zločinov, ki sta se včeraj v BiH prostovoljno predala enotam Sfor, sta zgodaj davi iz Tuzle prispela na Nizozemsko, kjer so ju premestili v zapor mednarodnega vojnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Scheveningenu. Po njunih besedah bosta pred haaškim sodiščem dokazala svojo nedolžnost.

ZRJ še naprej zavrača izročitev vojnih zločincev

13. 02. 1998 14.44

Tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Louise Arbour je danes ob koncu petdnevnega obiska v ZRJ izrazila obžalovanje ob dejstvu, da Beograd še vedno zavrača izročitev oseb, osumljenih vojnih zločinov. Pojasnila je, da ne sprejema jugoslovanskega stališča, češ da jugoslovanska ustava ne dopušča izročitve državljanov ZRJ. Povedala je še, da je beograjske oblasti pozvala, naj spremenijo zakonodajo tako, da bodo lahko izpolnjevale obveznosti, ki izhajajo iz resolucij ZN

Še enkrat postopek proti Erdemoviću

14. 01. 1998 10.11

Sodišče Združenih narodov za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu bo danes prvič začelo postopek na drugi instanci. Bosanski Hrvat Dražen Erdemović, ki je bil že obsojen, se bo lahko ponovno zagovarjal kot kriv ali nedolžen. Na prvem procesu pred dvema letoma je priznal krivdo. Sodniki so ga takrat obsodili na desetletno zaporno kazen, na katero pa se je njegov odvetnik pritožil. Po skoraj enoletni preiskavi je prizivno sodiše minuli oktober odločilo, da je Erdemović krivdo priznal prenagljeno in da je bil pri tem nezadostno obveščen. Zato bo imel danes možnost, da priznanje prekliče. Če bo to storil, bo proti njemu stekel nov proces.

Obtoženi Srbi naj se sami javijo pred sodišče za vojne zločine

09. 01. 1998 16.52

Mednarodno sodišče ZN za zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, je danes pozvalo tri obtožene srbske častnike, naj se javijo na sodišču prostovoljno. To so nekdanji poveljnik vojske Krajine Mile Mrkšić ter dvojica nekdanjih poveljnikov Jugoslovanske ljudske armade Miroslav Radić in Veselin Šljivančanin.

V Haagu začetek sojenja Aleksovskemu

06. 01. 1998 12.26

Pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji s sedežem v Haagu se je danes začel proces proti Hrvatu Zlatku Aleksovskemu, obtoženemu zločinskih dejanj v dolini Lašve v BiH leta 1993.

Mednarodno haaško sodišče umaknilo obtožnice proti štirim Hrvatom

19. 12. 1997 14.26

Mednarodno sodišče za vojne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, v Haagu je danes zaradi "pomanjkanja dokazov" umaknilo obtožnico proti štirim Hrvatom iz Bosne in Hercegovine, ki so bili na spisku osumljencev.

Aretacija dveh bosanskih Hrvatov, obtoženih za vojne zločine

18. 12. 1997 15.55

Nizozemski obrambni minister Joris Voorhoeve je potrdil, da so pripadniki mednarodnih mirovnih sil v Bosni in Hercegovini v noči na četrtek aretirali dva bosanska Hrvata, ki ju išče mednarodno haaško sodišče za vojne zločine.

Bill Clinton pozval k oblikovanju stalnega mednarodnega sodišča za zločine proti človeštvu

10. 12. 1997 09.35

Ameriški predsednik Bill Clinton je v torek pozval k oblikovanju stalnega mednarodnega sodipča za zločine proti človeštvu. Takšno sodišče bi morali po njegovem mnenju oblikovati še pred iztekom stoletja. Clinton je dodal, da mora mednarodna skupnost pred sodišče pripeljati vojne zločince iz Bosne in Hercegovine. Clinton je govoril v New Yorku ob mednarodnem dnevu človekovih pravic. Ob tej priložnosti je posvaril pred kršenjem človekovih pravic v nekaterih afriških državah, med njimi Nigeriji, v Aziji, kjer je omenil Kitajsko in Burmo, pa tudi v Evropi, kjer človekove pravice kršijo v Belorusiji. Varovanje človekovih pravic mora ostati osrednji temelj zunanje politike Združenih držav.