zločinov
SFOR zajel dva vojna zločinca
23. 07. 1998 10.32
Enote sil SFOR so sinoči zajele dva vojna zločinca, Nenada in Predraga Banovića, ki ju je mednarodno sodišče v Haagu obtožilo zločinov proti človeštvu, storjenih leta 1992, ko sta bila stražarja v zaporniškem taborišču pri Prijedorju, so sporočili z zveze NATO.
Sporazum o ustanovitvi Mednarodnega kazenskega sodišča podpisalo 26 držav
22. 07. 1998 13.22
Združeni narodi so sporočili, da je sporazum o ustanovitvi Mednarodnega kazenskega sodišča podpisalo 26 držav, med njimi tudi Francija, Italija in Španija, in sicer kmalu potem, ko so v Rimu na mednarodni diplomatski konferenci o ustanovitvi sodišča v petek sprejeli njegov statut. Za ustanovitev sodišča je v Rimu glasovalo približno 120 držav. ZDA, ki se bojijo sodnih procesov proti svojim vojakom v različnih delih sveta, so bile tudi ena od sedmih držav, ki so glasovale proti ustanovitvi sodišča, ki bo sodilo storilcem najhujših zločinov. Do dejanske ustanovitve sodišče pa bo preteklo še kar nekaj časa, saj mora konvencijo s statutom sodišča najprej podpisati 60 držav, nato pa jo morajo ratificirati še njihovi parlamenti.
Ameriški senat v sprejeti resoluciji Miloševića označil za vojnega zločinca
19. 07. 1998 09.45
Ameriški senat je v petek sprejeti resoluciji jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića označil za vojnega zločinca in Belo hišo pozval, naj pomaga pri privedbi Miloševića pred mednarodno sodišče v Haagu. Resolucija jugoslovanskega voditelja obtožuje vojnih zločinov, zločinov proti človeštvu in genocida na območju nekdanje Jugoslavije. Po ocenah senata je Milošević od prihoda na oblast leta 1987 med srbskim narodom spodbujal in širil skrajni nacionalizem. Senat je še pozval ameriško vlado, naj Mednarodnemu kazenskemu sodišču za nekdanjo Jugoslavijo predloži vse dokaze proti Miloševiću.
Slovenija glasovala za konvencijo o ustanovitvi Mednarodnega kazenskega sodišča
19. 07. 1998 09.24
Za konvencijo o ustanovitvi Mednarodnega kazenskega sodišča je na mednarodni diplomatski konferenci v Rimu glasovala tudi Slovenija, njena delegacija pa si je vseskozi aktivno prizadevala za močno in učinkovito sodišče, je med drugim sporočilo slovensko zunanje ministrstvo. MZZ tudi sporoča, da se s sprejemom konvencije končuje obdobje več kot petdeset let prizadevanj za ustanovitev nadnacionalnega sodišča za sojenje storilcem najhujših zločinov, ki zadevajo celotno mednarodno skupnost.
Mednarodno kazensko sodišče (MKS) je ustanovljeno
18. 07. 1998 09.47
V Rimu so v noči s petka na soboto uro pred polnočnim uradnim koncem pettedenske konference diplomatske konference za ustanovitev MKS udeleženci sprejeli statut prvega stalnega mednarodnega sodišča za kaznovanje najhujših zločinov. Sodišče s sedežem v Haagu bo imelo splošno pristojnost za sojenje zaradi genocida, vojnih zločinov in zločinov zoper človeštvo - sprožilo bo lahko postopek zoper vsakogar, tudi državljane držav, ki ne bodo sprejele in ratificirale statuta sodišča. Pravnomočno bo postalo, ko bo statut ratificiralo 60 držav. Za ustanovitev MKS je glasovala velika večina udeleženk - 120 držav -, med njimi Slovenija, sedem jih je glasovalo proti, med njimi ZDA in Izrael, 21 se jih je vzdržalo. Dvanajst držav se ni udeležilo glasovanja.
Ameriški senatorji: Milošević je vojni zločinec
17. 07. 1998 10.39
Skupina 14 ameriških republikanskih in demokratskih senatorjev je včeraj v posebni resoluciji zahtevala, da se Slobodana Miloševića obtoži ''gnusnih vojnih zločinov'', od Bele hiše pa, da naj dokaze proti jugoslovanskemu predsedniku preda haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.
Od začetka leta v Rusiji skoraj 15.000 umorov
17. 07. 1998 09.02
Od začetka letošnjega leta je bilo v Rusiji umorjenih skoraj 15.000 ljudi, več kot 17.000 pa je bilo oropanih. Te podatke je nedavno - na podlagi pogovora s predstavnikom policije - objavil eden od ruskih časopisov. V preteklih letih je število zločinov, ki predstavljajo eno najhujših socialnih težav v Rusiji, močno naraslo. Posebej nevarne so oblike organiziranega kriminala, kot sta trgovanje z mamili in nezakonita trgovina z orožjem.
Kinklov nasvet Karadžiću: Raje prostovoljno v Haag
06. 07. 1998 14.41
Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je danes ocenil, da se bo nekdanji voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić dokaj hitro znašel v Haagu.
V Haagu začeli prvi proces zaradi genocida
06. 07. 1998 13.55
Pred sodiščem ZN za vojne zločine v Haagu se je danes začel prvi proces zaradi genocida. Bosanski Srb Milan Kovačević naj bi bil eden izmed najbolj odgovornih za ustanovitev zloglasnih ujetniških taborišč Omarska, Keraterm in Trnopolje.
Mednarodno haaško sodišče dobilo tretjo sodno dvorano
12. 06. 1998 17.32
Mednarodno vojaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki ima sedež v Haagu, je danes dobilo tretjo sodno dvorano. Pridobitev bo omogočila pospešitev procesov proti osebam, ki so osumljene vojnih zločinov. Drugo sodno dvorano, ki ima le štiri sedeže za javnost, so odprli 4. maja letos. Ko je leta 1994 začelo s svojim delom, je imelo mednarodno sodišče le eno sodno dvorano, ki tako kot tretja lahko sprejme sto ljudi.
Nemčija odobrila prevoz Šakića
11. 06. 1998 12.20
Nemške oblasti so v sredo izdale dovoljenje za prevoz nekdanjega poveljnika koncentracijskega taborišča Jasenovac Dinka Šakića, ki naj bi ga iz Argentine na Hrvaško prepeljali preko Nemčije, so danes sporočili s hrvaškega ministrstva za pravosodje.
Sodišče v Haagu umaknilo obtožnice proti 14 bosanskim Srbom
09. 05. 1998 10.18
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je zavrnilo obtožnice proti štirinajstim bosanskim Srbom, osumljenim za vojne zločine, so nocoj sporočili s sodišča.
Generalna tožilka haaškega sodišča predlagala umik obtožnic proti 14 Srbom
07. 05. 1998 07.21
Generalna tožilka haaškega Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo Louise Arbour je danes predlagala umik obtožnic proti 14 bosanskim Srbom, obtoženim vojnih zločinov v taboriščih Omarska in Keraterm na severozahodu BiH leta 1992. Sodišče je danes delno ugodilo tožilkini zahtevi in umaknilo obtožnice proti petim osumljenim, o drugih devetih pa bo odločalo jutri. Haaško sodišče je leta 1995 obtožilo skupno 33 bosanskih Srbov zaradi zločinov nad hrvaškim in muslimanskim prebivalstvom v omenjenih dveh taboriščih.
Nekdanji ruandski premier priznal krivdo za genocid
01. 05. 1998 09.31
Nekdanji premier Ruande Jean Kambanda je na današnjem sojenju pred mednarodnim sodiščem ZN priznal krivdo za genocid v Ruandi. Obtožnica Kambando bremeni šestih zločinov, med njimi je prvi genocid. Kambanda je prvi obtoženec, ki je krivdo priznal, to pa bi lahko poslabšalo položaj ostalih 23 obtožencev, ki jih obtožnica prav tako obtožuje za genocid. Najvišja kazen, ki jo Kambandi lahko izreče mednarodno sodišče ZN, je dosmrtna ječa.
Shelton: Nato bo aretiral Karadžića, če ga najde
16. 04. 1998 08.02
Sile zveze Nato niso v BiH zaradi lovljenja vojnih zločincev, vendar pa jih bodo aretirale, če jih najdejo, in to velja tudi za nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića. To je na današnji novinarski konferenci v Koebenhavnu izjavil poveljnik združenega poveljstva ameriških oboroženih sil general Henry Shelton, ki se mudi na dvodnevnem obisku na Danskem. Iz Koebenhavna, kamor je pripotoval z Madžarske, bo odpotoval v Makedonijo.
Bosanski Srb Žigić na poti v Haag
16. 04. 1998 08.02
Bosanski Srb Zoran Žigić, obtožen vojnih zločinov, se je danes predal Mednarodnim silam zveze Nato za vzdrževanje miru v Banjaluki. Te naj bi ga še danes odpeljale na Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, so povedali novinarji.
Nekdanji predsednik JAR Botha prispel na sodišče
14. 04. 1998 11.09
Nekdanji predsednik Južnoafriške republike Pieter Botha je danes prispel na sodišče v južnoafriški vasici George. Bothi naj bi sodili zaradi vztrajnega zavračanja sodelovanja z državno komisijo, ki je zadolžena za preučevanje zločinov med apartheidom.
SFOR spet poziva vojne zločince, naj se predajo
09. 04. 1998 18.19
Mirovne sile zveze NATO v BiH (SFOR) so po aretaciji dveh bosanskih Srbov, ki sta obtožena vojnih zločinov, ostale domnevne vojne zločince danes spet pozvale, naj se prostovoljno predajo mednarodnemu sodišču za vojne zločine v Haagu. Na aretacijo dveh bosanskih Srbov se je podobno odzval tudi nemški zunanji minister Klaus Kinkel, ki je vse obtožene pozval, naj se prostovoljno predajo haaškemu sodišču. Kinkel je za nek lokalni nemški časnik dejal, da aretaciji kažeta na to, da nima nihče izmed osumljenih možnosti, da bi se izognil posledicam. To po njegovem velja tudi za nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića.
Belgijska parlamentarna komisija sprejela poročilo o pedofilski aferi
17. 02. 1998 15.44
Posebna belgijska parlamentarna komisija za preiskavo pedofilske afere, ki je že avgusta predlani pretresla Belgijo, nato pa vrhunec dosegala tudi v sumih o odgovornosti politikov, je končno sprejela poročilo o zadevi. V poročilu, ki ga je danes predstavila parlamentu, komisija ne govori o odgovornosti politikov, kar je tudi razlog, da so se štirje člani komisije od petnajstih vzdržali glasovanja. Komisija sicer opozarja na premajhno učinkovitost policije v preiskavi omenjenih zločinov Marca Dutrouxa in njegovih sodelavcev. Dutroux je obtožen umora štirih otrok in izginutja še najmanj dveh deklic.
Še tretji bosanski Srb napovedal predajo haaškemu sodišču
15. 02. 1998 14.29
Potem ko sta se včeraj Miroslav Tadić in Milan Simić kot prva bosanska Srba prostovoljno predala haaškemu sodišču, je bosanski Srb Simo Zarić v današnjem beograjskem dnevniku Dnevni telegraf napovedal, da se bo predal tudi on, potem ko bodo rešili še nekaj "tehničnih vprašanj".
Tadić in Simić, obtožena vojnih zločinov, v zaporu na Nizozemskem
15. 02. 1998 11.13
Bosanska Srba Miroslav Tadić in Milan Simić, obtožena vojnih zločinov, ki sta se včeraj v BiH prostovoljno predala enotam Sfor, sta zgodaj davi iz Tuzle prispela na Nizozemsko, kjer so ju premestili v zapor mednarodnega vojnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Scheveningenu. Po njunih besedah bosta pred haaškim sodiščem dokazala svojo nedolžnost.
ZRJ še naprej zavrača izročitev vojnih zločincev
13. 02. 1998 14.44
Tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Louise Arbour je danes ob koncu petdnevnega obiska v ZRJ izrazila obžalovanje ob dejstvu, da Beograd še vedno zavrača izročitev oseb, osumljenih vojnih zločinov. Pojasnila je, da ne sprejema jugoslovanskega stališča, češ da jugoslovanska ustava ne dopušča izročitve državljanov ZRJ. Povedala je še, da je beograjske oblasti pozvala, naj spremenijo zakonodajo tako, da bodo lahko izpolnjevale obveznosti, ki izhajajo iz resolucij ZN
Solana v BiH na pogovorih s Plavšićevo
19. 12. 1997 13.08
Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je danes prispel v Banja Luko na pogovore s predsednico Republike srbske Biljano Plavšić. Popoldne bo Solana obiskal Sarajevo, kjer se bo srečal z visokim civilnim predstavnikom za BiH Carlosom Westendorpom in poveljnikom Sforja ameriškim generalom Ericom Shinsekijem, morda pa tudi s člani bosanskohercegovskega predsedstva.