znak
Stavka zaradi žalitve
30. 12. 2000 00.00
V nepalski prestolnici Katmandu so bile nedavno zaprte vse trgovine, ulice pa so prebivalci zaprli z avtomobili v znak protesta proti žalitvi, ki jo je proti Nepalu domnevno izrekel indijski igralec Hrithik Roshan.
Pol stoletja Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev
28. 12. 2000 00.00
Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev je v letu 2000 dopolnilo pol stoletja. Filmski navdušenci so ga ustanovili na kongresu 7. maja leta 1950. Prvi predsednik društva je bil France Štiglic, podpredsednik Ivan Marinček, sekretar Jože Gale, blagajnik Milka Badjura, člani France Brenk, Bojan Adamič, Boris Kobe, Rudi Omota in Vladimir Skrbinšek. Društvo je v minulih petdesetih letih razvil ali bil pobudnik za ustanovitev podjetja Viba film, Slovenski filmski muzej in knjižnico, za Kinoteko v Ljubljani kot stalno kulturno ustanovo. Iz vrst filmskih ustvarjalcev je prišla tudi pobuda za ustanovitev Filmskega arhiva RS, ob jubileju poudarja društveni predsednik Marcel Buh.
Policistova puška se je sprožila
19. 12. 2000 00.00
Direktor Policijske uprave Maribor Milan Čuš je novinarjem danes pojasnil okoliščine dogodkov v Godeninski grabi na območju Ormoža v noči s ponedeljka na torek, ko se je enemu od policistov, ki sta poskušala ustaviti dve vozili s prebežniki na slovensko-hrvaški meji, sprožila puška in pri tem smrtno ranila doslej še neidentificiranega begunca, po vsej verjetnosti državljana Irana. Policista sta pripadnika posebne enote Policijske uprave Maribor, ki je včeraj popoldne dodatno okrepila varovanje zelene meje. Okoli 20. ure sta iz hrvaške smeri pripeljali dve osebni vozili, ki sta se na policistov znak najprej ustavili, nato pa hitro odpeljali, eno proti Sloveniji, drugo pa vzvratno nazaj proti Hrvaški. Pri tem je prvo vozilo z ogledalom zadelo enega od policistov, drugega policista pa je vozilo pri vzvratni vožnji povleklo za seboj in se nato zaustavilo v obcestnem jarku.
Na Kosovu napadena NATO patrulja
18. 12. 2000 00.00
Ameriško-rusko patruljo je obstreljeval neznani strelec, medtem ko so skušali blokirati prehod čez mejo med Kosovom in delom južne Srbije, je izjavil predstavnik ameriške vojske. To je prvi napad proti NATO mirovnim četam, odkar so se novembra začeli vpadi albanskih upornikov čez mejo. Patrulja je ogenj vrnila, vendar ni jasno ali so napadalci utrpeli kakšno izgubo. Patrulja je skušala z eksplozivnimi sredstvi uničiti del ceste in tako blokirati mejo pri vasi Gornje Karačevo, ki leži približno 50 km jugovzhodno od Prištine. Vlada jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice že dalj časa pritiska na NATO na Kosovu naj stre albanske ekstremiste Osvobodilne vojske Preševo, Medvedja in Bujanovac. Zadnji napad se je zgodil dan po tem, ko sta bila ubita dva Srba. Stranka, ki ji pripada Koštunica, je obsodila belgijske mirovne sile, da so neodgovorno streljali na protestnike in izjavila, da je ta incident še en znak neuspeha mednarodnih mirovnih sil.
Zlati častni znak svobode RTVS
18. 12. 2000 00.00
Predsednik države Milan Kučan je z Zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije odlikoval javni zavod Radiotelevizija Slovenija. Odlikovanje, ki ga je predsednik republike predstavnikom RTVS vročil danes opoldne, je javni zavod prejel za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Slovenije, "še posebej za požrtvovalno vzdrževanje televizijskih in radijskih oddajnikov ter zvez med agresijo na Slovenijo in za obveščanje državljanov v času priprav in izvedbe osamosvojitve". Radio in Televizija Slovenija sta odigrala nenadomestljivo vlogo v času osamosvajanja Slovenije junija 1991. Celovito in časovno skorajda sočasno sta obveščala domačo in svetovno javnost o dogajanjih v državi. Tega jim niso mogli preprečiti niti poškodovani in uničeni RTV oddajniki na Kumu, Nanosu, Krvavcu, Pohorju, v Domžalah in na Boču, na katerih so letala jugoslovanske armade povzročila veliko škodo, je zapisano v obrazložitvi za podelitev omenjenega odlikovanja.
V Vatikanu poostrili varnostne ukrepe
15. 12. 2000 00.00
Na Trgu Svetega Petra v Vatikanu so se danes razmestili policisti, ki bodo skrbeli za red ob jutrišnjem obisku koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Ta bo Vatikanu uradno predal božično drevo z avstrijske Koroške, ki sicer že stoji na trgu. Varnostni ukrepi so po besedah pristojnih organov potrebni zaradi napovedanih protestov levičarskih skupin proti Haiderjevem obisku.
Kučan podelil sedem odlikovanj
14. 12. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana podelil srebrni častni znak Republike Slovenije, poleg tega pa je podelil še šest častnih znakov svobode Republike Slovenije.
Kolesarjem prijazne gostilne
08. 12. 2000 00.00
Mariborska razvojna agencija je v začetku decembra končala prvo fazo uresničevanja projekta Kolesarjem prijazen turizem med Dravo in Muro. Prva faza projekta je obsegala predvsem animacijo in informiranje nosilcev gostinske ponudbe v regiji. Pod vodstvom vodje projekta Kolesarske regije Borisa Keuca je Mariborska razvojna agencija kot koordinator aktivnosti izvedla delavnice, na katerih so se nosilci gostinske ponudbe, turistična društva, območne obrtne zbornice, lokalne turistične organizacije in predstavniki občin seznanili s projektom Kolesarjem prijazne gostilne, s poudarkom na posebnih potrebah kolesarjev kot vse pomembnejše kategorije turistov.
Rimski kolosej bo spet gledališka arena
08. 12. 2000 00.00
Rimski kolosej, ki je bil svoje dni prizorišče krvavih gladiatorskih bojev, naj bi preuredili v ogromno gledališko areno. Do leta 2003 naj bi namreč kolosej temeljito restavrirali, tako da bo lahko sprejel okoli 45.000 obiskovalcev.
Malone pred Chamberlainom
06. 12. 2000 00.00
V deželi mormonov se je danes pisala zgodovina: Karl Malone, v zadnjih petnajstih letih zaščitni znak Utah Jazza in eden največjih košarkarskih ambasadorjev ameriške poklicne košarkarske lige, se je v drugi četrtini srečanja med Utahom in Torontom prebil na drugo mesto lestvice strelcev vseh časov NBA. Priljubljeni Poštar, kot Američani imenujejo mišičnjaka Malona, je na večni lestvici strelcev prehitel legendarnega Wilta Chamberlaina, na prvem mestu pa še vedno ostaja eden najboljših centrov vseh časov in v sedmdesetih in osemdesetih letih absolutni "kralj" ameriških košarkarskih dvoran - Kareem Abdul Jabbar. Minnesota, moštvo slovenskega reprezentanta Radoslava Nesteroviča, je na domačem igrišču brez težav premagala Chicago s 100:90, naš center pa je v 31 minutah dosegel 9 točk (met za 2 točki 4:6) in pobral tri žoge pod pobema obročema. Jabbar 38.387, Malone 31.343 in Chamberlain 31.419 točk - to je trenutni vrstni red najboljših strelcev v NBA, do konca letošnje sezone pa bo Poštar, če ne pride do nenadejanih poškodb, svoj izkupiček zagotovo še izboljšal.
Gore ni pripravljen priznati poraza
05. 12. 2000 00.00
Odvetnik ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora David Boies je takoj po odločitvi okrožnega sodnika v Tallahasseeju Sandersa Saulsa, ki je zavrnil vse pritožbe Gorove strani na volilne izide na Floridi, vložil pritožbo na državno prizivno sodišče s prošnjo, naj to sodišče primer takoj prepusti floridskemu vrhovnemu sodišču. Boies se seveda ni strinjal s Saulsovo razsodbo in je novinarjem zatrdil, da je bila napačna, ker ni omogočil pregleda dokazov oziroma 14.000 spornih glasovnic iz okrožij Palm Beach in Miami Dade. "Izgubili smo, oni so zmagali, vendar se bomo pritožili," je dejal Boies.
Kučan odlikoval kulturnike in znanstvenike
04. 12. 2000 00.00
Predsednik Republike Milan Kučan je na današnji slovesnosti v predsedniški palači vrsti zaslužnih umetnikov, znanstvenikov in kulturni ustanovi izročil visoka državna odlikovanja ob njihovih jubilejih. Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije sta prejela operna pevca Vilma Bukovec in Rudolf Francl ob njuni osemdesetletnici za izjemno življenjsko delo in prispevek k visoki ravni slovenske operne poustvarjalnosti in za uveljavljanje slovenske kulture v mednarodnih okvirih. S častnim znakom svobode RS pa so bili odlikovani Božena Glavak, dr. Milica Kacin Wohinz, Fran Eržen, Boris A. Novak, med ustanovami pa Dolenjski muzej.
Pohod kot opravičilo aboriginom
03. 12. 2000 00.00
Približno 200.000 ljudi se je danes zbralo na ulicah Melbourna in Pertha v znak protesta, ker je avstralska vlada odklonila javno opravičilo zaradi svojega diskriminatorskega odnosa do staroselcev aboriginov. Udeleženci shoda, ki ga je pripravili cela vrsta politikov, cerkvenih predstavnikov, sindikalnih voditeljev, študentskih predstavnikov in predstavnikov etničnih skupin, so se zavzeli za spravo med aborigini in belimi priseljenci. Ko govorijo o krivicah, ima večina Avstralcev v mislih t.i. ukradeno generacijo. To predstavljajo otroci Aboriginov, ki so jih odvzeli staršem in jih vtaknili v posebne zavode, kjer naj bi se naučili civiliziranega življenja. "Ljudi moramo podučiti, da so Aborigini lastniki tega ozemlja in kot take bi nas morali spoštovati", je dejal eden od udeleženih Aboriginov.
Roberston zagotavlja ukrepanje KFOR
29. 11. 2000 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je danes v odgovor na pismi jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice glede nasilja v južni Srbiji zagotovil, da je zavezništvo zaradi nasilja prav tako zaskrbljeno, zato je KFOR s ciljem umirjanja napetosti že sprejel določene ukrepe, morebitne nadaljnje pa še preučuje. Kot je opozoril generalni sekretar, je nasilje nenazadnje tudi neposredna grožnja sami misiji KFOR.
195144inđić v Ljubljani
28. 11. 2000 00.00
Današnji obisk v Ljubljani pomeni znak, da je v odnosih med Slovenijo in ZRJ minila zima in da prihaja pomlad, je dejal v kratki izjavi predsednik Demokratske stranke Zoran 195144inđić po srečanju z gostiteljem, predsednikom republike Milanom Kučanom. Ob tem je izrazil upanje, da bodo spori iz preteklosti ostali del zgodovine, ki se ne bodo nikoli več ponovili. Predsednik Kučan je izrazil pripravljenost Slovenije na sodelovanje pri reševanju problemov, s katerimi se sooča Srbija zaradi slabih razmer v gospodarstvu in na socialnem področju, prihajajoče zime ter v tranzicijskih procesih, kar bo po njegovem mnenju tudi prednostna naloga nove slovenske vlade. Povedal je še, da je jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunico na nedavnem pogovoru povabil na obisk v Slovenijo in izrazil upanje, da bo do srečanja kmalu prišlo.
Napeto po bombnem napadu
23. 11. 2000 00.00
Odgovornost za včerajšnji bombni napad v mestu Hadera severno od Tel Aviva, v katerem sta umrla dva človeka, več kot 50 pa je ranjenih, je danes prevzela doslej neznana palestinska skupina Islamske revolucije za osvoboditev Palestine, oziroma njeno oboroženo krilo Skupina za islamski nacionalni odpor, ki je tudi zagrozila z novimi atentati.
Ceaucescujeve stvari na internetu
17. 11. 2000 00.00
Romunske oblasti bodo med 20. novembrom in 4. decembrom organizirale dražbo na internetu za prodajo predmetov, ki so nekoč pripadali nekdanjemu romunskemu diktatorju Nicolaeu Ceaucescuju.
Konferenca držav članic EU
15. 11. 2000 00.00
V francoskem Marseillu se je začela dvodnevna ministrska konferenca držav članic EU in desetih sredozemskih držav. Konference se v znak protesta zaradi udeležbe Izraela nista udeležila zunanja ministra Sirije in Libanona, nepričakovano pa na srečanju kot opazovalka sodeluje tudi Libija. EU je pred začetkom konference sredozemskim državam odobrila nov paket pomoči MEDA II v višini 5,35 milijarde evrov za obdobje od leta 2000 do 2006.
Znano premoženje SRD
06. 11. 2000 00.00
Slovenska razvojna družba (SRD) je danes objavila seznam deležev v podjetjih, ki jih je prenesla na državo z namenom zagotovitve dopolnilnega premoženja za Prvi pokojninski sklad (PPS). Skupna vrednost premoženja, ki ga je SRD pripravila za državo, je 5,13 milijarde tolarjev po stanju na dan 1. januarja 1993, sestavljajo pa ga lastniški deleži SRD v 21 podjetjih. Z odlokom o zagotovitvi dopolnilnega premoženja za PPS, ki je namenjeno poravnavi obveznosti iz naslova enkratne davčne olajšave in uslužbenskih certifikatov, pa bo država PPS namenila še za približno tri milijarde tolarjev lastnega premoženja, med drugim delnice Telekoma Slovenije, Luke Koper in Aerodroma. Predsednik uprave Kapitalske družbe Tomaž Toplak odlok vlade o zagotavljanju dopolnilnega premoženja, ki bo v Uradnem listu predvidoma objavljen v petek, ocenjuje kot pozitiven znak v smeri, da bo država kmalu izpolnila svoje zakonske obveznosti pri zagotavljanju ostalega premoženja za pokrivanje
Obrestne mere v EU
03. 11. 2000 00.00
Evropska centralna banka se je v četrtek odločila pustiti poglavitne obrestne mere v članicah skupne evropske denarne unije nespremenjene. Po koncu zasedanja v Frankfurtu so iz ECB sporočili, da najnižja obrestna mera za refinanciranje bank pri centralni banki ostaja na 4,75 odstotka. Odločitev vodstva centralne banke je bila pričakovana. Obrestna mera za depozite poslovnih bank prek noči pri centralni banki ostaja pri 3,75 odstotka, posojilna obrestna mera, po kateri si banke lahko pri ECB izposodijo denar, pa pri 5,75 odstotka. Na evropskih finančnih trgih so takšno odločitev centralne banke pričakovali, saj si je tečaj evra v zadnjih dneh nekoliko opomogel, kar naj bi bil znak upočasnjevanja ameriške gospodarske rasti. ECB je obrestne mere nazadnje zvišala 5. oktobra, in sicer za po 0,25 odstotne točke.
Srečanje Kučana in Karničarja
30. 10. 2000 00.00
Predsednik države Milan Kučan je slovenskemu ekstremnemu smučarju in
Švicarska UBS povečuje dobiček
27. 10. 2000 00.00
Švicarska bančna skupina UBS, ki je tretja največja banka v Evropi, je v letošnjem tretjem četrtletju povečala čisti dobiček za 73 odstotkov na 1,14 milijarde dolarjev. V enakem lanskem obdobju je bančna skupina UBS beležila čisti dobiček v višini 657 milijonov dolarjev. Rezultati presegajo rast, ki so jo napovedali finančni analitiki, ki za dobre rezultate pravijo, da so znak stabilnosti omenjene bančne skupine. Bančna skupina UBS, ki za 16 milijard dolarjev kupuje ameriško investicijsko banko PaineWebber, je v tretjem letošnjem četrtletju največ zaslužila s svetovanjem glede združevanj in pripojitev ter s trgovanjem z delnicami in obveznicami. Za dva odstotka pa se je povečal tudi obseg premoženja, s katerim upravlja bančna skupina UBS, in znaša trenutno 959,13 milijarde dolarjev.
V spopadih najmanj 14 mrtvih
26. 10. 2000 00.00
Privrženci Ljudske fronte Slonokoščene obale (FPI) zmagovalca nedeljskih predsedniških volitev v državi Laurenta Gbagba in skrajneži iz vrst Republikanskega združenja (RDR) nekdanjega premiera Alassana Uattare, ki zahteva razpis novih volitev, so se danes spopadli v več mestih po državi. V abidjanski četrti Abobo je bilo med nemiri ubitih najmanj 14 ljudi, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predsednik državnega islamskega sveta imam Idris Kudus.
Prometna nesreča Lauren Hutton
26. 10. 2000 00.00
Ameriška igralka in manekenka Lauren Hutton je med vožnjo z motorjem nedavno doživela prometno nesrečo, v kateri je bila huje ranjena. Igralka se je z motorjem peljala v skupini, v kateri so bili tudi nekateri drugi zvezdniki, med njimi tudi igralca Dennis Hopper in Jeremy Irons. Nenadoma je zapeljala s ceste in se zaletela. Iz bolnišnice, kjer se zdravi Huttonova, so sporočili, da ima 55-letna igralka večkratni zlom noge in številne praske. Vzroke nesreče še preiskujejo. Pred 160 kilometrov dolgo vožnjo je Huttonova za časnik Las Vegas Review povedala, da se je vozila z motorji še preden je kupila prvi avtomobil. Dodala je, da se med vožnjo z motorjem počuti zelo ranljivo, a kljub temu zelo živo. Huttonova, katere zaščitni znak je razmak med prednjimi zobmi, je bila v 60-tih in 70-tih letih več kot 25-krat na naslovnici revije Vogue. Z igralstvom se je začela ukvarjati leta 1968, doslej pa je igrala v več kot 50 filmih, tudi v Ameriškem žigolu z Richardom Gereom.
Lastniški delež v MOL
15. 10. 2000 00.00
Avstrijska naftna družba OMV, ki ima v madžarskem energetskem podjetju MOL pet- do desetodstotni delež, bi kupila še 25-odstotni delež države, če bi ga madžarska vlada ponudila naprodaj, je novinarjem zatrdil direktor OMV Richard Schenz.
Začetek odpravljanja sankcij proti ZRJ
12. 10. 2000 00.00
V znak podpore novoizvoljeni jugoslovanski vladi je danes ameriški predsednik Bill Clinton odpravil naftni embargo in prepoved letalskih povezav proti ZRJ. Odločitev je stopila v veljavo takoj. Ukrepa sta veljala od leta 1998 skupaj z drugimi trgovinskimi in gospodarskimi sankcijami, ki so jih ZDA uvedle proti Beogradu. Clinton je ob tem State Departmentu in ministrstvu za finance naložil še takojšnji sprejem ukrepov za odpravo ostalih trgovinskih in finančnih sankcij proti ZRJ.
Podelitev visokih državnih odlikovanj
11. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je na slovesnosti vročil visoka državna odlikovanja, in sicer je srebrni častni znak svobode RS prejel predsednik uprave Gorenja Jože Stanič za izjemno delo in zasluge na gospodarskem področju. S častnim znakom svobode RS pa je predsednik republike odlikoval dr. Majdo Mačkovšek-Peršič, prof. dr. Jožeta Florjančiča, prof. dr. Božidarja Krajnčiča in Draga Petriča, dr. med. Dr. Mačkovšek-Peršič je častni znak svobode RS prejela za pogumno humanitarno delo med taboriščnicami, za zasluge v boju proti nacifašizmu ter za požrtvovalno delo na področju onkologije. Dekan Fakultete za organizacijske vede Jože Florjančič je častni znak prejel za pedagoški in svetovalni prispevek na kadrovskem področju v Sloveniji in za zasluge pri razvoju višjega in visokega šolstva. Dekan Fakultete za kmetijstvo v Mariboru Božidar Krajnčič je odlikovanje prejel za zasluge pri razvoju mariborske fakultete za kmetijstvo in njenem mednarodnem uveljavljanju, za vrhunske raziskovalne rezultate in za prispevek pri krepitvi slovenskega gospodarstva, za izjemne zasluge in prispevek slovenskemu športu ter za delo na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja pa je častni znak svobode prejel Drago Petrič.
Odgovor Bajuka na Kučanove kritike
07. 10. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je predsedniku republike Milanu Kučanu pisno odgovoril na njegove ponedeljkove javne kritike glede dveh pisem, ki jih je poslal Komisiji za demokracijo skozi pravo pri SE oz. t.i. Beneški komisiji. Premier je med drugim izrazil prepričanje, da prošnja za mnenje omenjene komisije Sloveniji ne bo povzročila zunanjepolitične škode niti zmanjšala njen ugled. Zavrnil pa je tudi očitke o nezaupanju vlade v slovenske demokratične ustanove.
Babickega najprej obsodili, nato pa pomilostili
06. 10. 2000 00.00
Novinarja ruskega radia Svoboda, Andreja Babickega, ki se je domnevno zaradi lažne uporabe potnega lista znašel na zatožni klopi, so danes obsodili na denarno kazen v višini 8350 rubljev (300 dolarjev) in ga takoj zatem pomilostili. Zakon, ki ga je lani sprejela ruska duma, namreč predvideva pomilostitev za manjše prekrške. Babicki, sicer znan po svojem kritičnem poročanju o operaciji ruske vojske v Čečeniji, je sodni proces označil kot jasen znak, da je svoboda tiska v Rusiji ogrožena. Odvetnik Babickega pa je napovedal, da se bodo na sodniško odločitev pritožili, če bo potrebno, tudi pred evropskim sodiščem za človekove pravice.
Bombni napad na Šri Lanki
03. 10. 2000 00.00
V bombnem napadu na severovzhodu Šri Lanke je bilo včeraj ubitih več kot 20 ljudi, med njimi tudi muslimanski kandidat na bližnjih parlamentarnih volitvah iz vladajočega tabora. Po podatkih policije je bilo v napadu ranjenih 40 ljudi, od teh deset huje.