znanstvene
Sončni mrk v Lusaki
20. 06. 2001 00.00
Vlada Zambije za prebivalce te države ni uspela zagotoviti posebnih očal za spremljanje sončnega mrka, ki bo 21. junija. S tem tvega, da bodo izbruhnile zdravstvene težave z očmi pri velikem številu ljudi, posebej na podeželju. Predsednik znanstvene in varnostne komisije za mrk, ki jo je imenovala vlada, je povedal, da država ni pripravljena na mrk in da je to škandal za Zambijo. Dodal je, da vlada ni zagotovila denarja za nakup očal, ki bi omogočala varno spremljanje mrka, ob tem pa so se po svoje znašle številne zasebne družbe, ki so nakupile očala in jih zdaj prodajajo ljudem.
Srečanje posadk Endeavourja in MVP
23. 04. 2001 00.00
Posadka ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour se je danes prvič srečala s prebivalci Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Po odprtju loput sta si roke podala najprej poveljnika raketoplana in postaje, Američan Kent Rominger in Rus Jurij Usačov.
V dveh grofijah odpravljeni ukrepi
20. 04. 2001 00.00
Britanska vlada je v grofijah Northamptonshire in Leicestershire odpravila ukrepe proti slinavki in parkljevki, kar se je zgodilo prvič od izbruha epidemije te bolezni V Veliki Britaniji. Britanska vlada tako zadovoljno ugotavljajo, da je bila politika množičnega pokola živine uspešna in da je bolezen pod nadzorom, kar pa kmetje odločno zavračajo. Ukrep je veljal za približno tisoč kmetij, znanstvene raziskave pa so pokazale, da je epidemija pod nadzorom.
Turčija obsojena v Strasbourgu
10. 04. 2001 00.00
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je Turčijo obsodilo zaradi kršenja pravice do življenja, potem ko je leta 1994 med policijskim zaslišanjem v sumljivih okoliščinah umrl 22-letni Kurd. Mahmuta Tanlija iz vasi Ortulu na jugovzhodu Turčije so aretirali 27. junija 1994. Naslednji dan je bila njegova družina obveščena, da je Mahmut umrl zaradi kapi, uradna obdukcija pa je pokazala, da na njegovem telesu ni bilo vidnih znakov nasilja. Njegova družina je nasprotno trdila, da so bili na Mahmutovem telesu vidni znaki nasilja.
Mir na Zemlji
23. 03. 2001 00.00
Ruska orbitalna znanstvena postaja Mir je v petek ob 6.59 in 24 sekund po srednjeevropskem času nadzorovano strmoglavila v Tihi ocean. Tako se je končalo pet ur in pol dolgo iztirjanje 15 let stare vesoljske postaje. Ostanki postaje so padli na območje s koordinatami 40 stopinj južne in 160 stopinj zahodne zemljepisne dolžine na območju v obliki 3000 kilometrov dolge elipse, kar je približno polovico manj in zato bolje kot so pričakovali.
Mir bodo iztirjali pet ur in pol
21. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so včeraj sporočili, da bodo podatke o postopku iztirjanja ruske orbitalne znanstvene postaje Mir objavili danes. Vesoljski tiskovni agenciji VTA je od zanesljivega vira te podatke uspelo izvedeti danes. Po usmerjanju položaja postaje s ploščami sončnih celic proti Soncu in polnjenju njenih akumulatorjev v četrtek nameravajo najtežji umetni satelit v zgodovini človeštva s tremi vžigi motorjev samodejne tovorne vesoljske ladje Progres M1-5, ki je združena z Mirom, v petek zjutraj po srednjeevropskem času v petih urah in pol iztiriti.
Mir še 224,4 kilometra visoko
21. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so danes sporočili, da se je višina tira ruske orbitalne znanstvene postaje Mir v preteklih 24 urah znižala za 3,5 kilometra. Postaja je dosegla srednjo višino poleta 224,4 kilometra nad Zemljo.
Discovery se je poslovil od MVP
19. 03. 2001 00.00
Po osmih dneh, 21 urah in 54 minutah skupnega poleta se je ameriški vesoljski raketoplan Discovery davi ob 5.32 po srednjeevropskem času nad vzhodnim delom Južne Amerike ločil od Mednarodne vesoljske postaje (MVP) in bo predvidoma v sredo pristal na Cape Canaveralu na Floridi. Raketoplan je omogočil prvo zamenjavo stalne posadke MVP. Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da bo nova posadka MVP ostala v vesolju štiri mesece.
Rekordno znižanje tira Mira
14. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da se je tir ruske orbitalne znanstvene postaje Mir v zadnjih 24 urah znižal za rekordnih 2700 metrov. Postaja v času celotne operacije iztirjanja še ni padala tako hitro. Mir je povprečno 240,9 kilometra visoko in tako kot doslej svobodno a nadzorovano "plava". Sončna aktivnost je še naprej visoka, zato se orbita Mira znižuje razmeroma hitro, a po zagotovilih ruskih strokovnjakov padanje izračunanih parametrov ne presega.
Kam bo padel Mir?
14. 03. 2001 00.00
Po poročanju ruske televizijske družbe ORT so območje, na katero bodo padli ostanki ruske orbitalne znanstvene postaje Mir, nekoliko spremenili.
Mir vsak dan nižje
14. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da se je tir ruske orbitalne znanstvene postaje Mir od včeraj znižal za dva kilometra in znaša zdaj povprečno 243,6 kilometra. Zadnje dva dni je bila vesoljska postaja vsakih 24 ur dva kilometra nižje. Usoda Mira zanima več kot 80 držav.
Za boljše partnerske odnose
09. 03. 2001 00.00
Ministrica za šolstvo, znanost in šport Lucija Čok, in državni sekretar za znanost Zoran Stančič, sta danes sprejela na pogovor direktorja ustanove Slovenske znanstvene fundacije (SZF) Edvarda Kobala, ki je predstavil najpomembnejše aktivnosti SZF v tem letu. Pogovor je bil sicer namenjen graditvi partnerskih odnosov med obema institucijama. Kobal je v okviru programa dejavnosti v letošnjem letu še zlasti izpostavil aktivno vlogo SZF pri nastajanju Evropskega raziskovalnega prostora ter v Jugovzhodni Evropi v okviru slovenske donatorske vloge v Paktu stabilnosti. Menil je, da bi ministrstvo znalo koristno izkoristiti priložnosti, ki jih omogoča aktivna vloga SZF v Evropi.
Padec Mira bo zavarovan
07. 03. 2001 00.00
Rusija je osebam, ki bi jih lahko prizadel padec ruske orbitalne znanstvene postaje Mir pripravljena izplačati odškodnino v višini 200 milijonov dolarjev.
Iztirjanje Mira šele med 17. in 20. marcem
06. 03. 2001 00.00
Strokovnjak ruske Raketno-vesoljske korporacije Energija Leonid Gorškov, ki je eden od konstruktorjev ruske orbitalne znanstvene postaje Mir, je na današnji novinarski konferenci v Moskvi izjavil, da bodo Mir začeli iztirjati, ko bo na višini 215 kilometrov, to pa se bo zgodilo predvidoma med 17. in 20. marcem. Gorškov je poudaril, da se iztirjanje lahko začne že 15. marca, če bo aktivnost Sonca visoka. Aktivnost Sonca vpliva na hitrost zniževanja orbite.
Usoda Mira odvisna od Progresa M1-5
05. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da bodo prvo vključitev motorjev za znižanje orbite ruske orbitalne znanstvene postaje Mir izvedli nad območjem Rusije. Takšen način je najbolj udoben za nadzor nad gibanjem postaje. Nadzor uresničujejo s pomočjo 12 ruskih zemeljskih postaj za spremljanje vesoljskih plovil na celotnem ozemlju Rusije.
Protokol o prepovedi kloniranja človeka
01. 03. 2001 00.00
S 1. marcem je v veljavo stopil protokol Sveta Evrope o prepovedi kloniranja človeških bitij. To je dodatni protokol h konvenciji SE o človekovih pravicah in biomedicini in je prvi in hkrati edini zavezujoč mednarodni sporazum o kloniranju, so sporočili iz SE. Slovenija je protokol ratificirala konec leta 1998.
Mir ima 15 let
21. 02. 2001 00.00
V Rusiji se danes spominjajo izstrelitve orbitalne znanstvene postaje Mir. Glavni modul postaje, na katerega so kasneje priključili še pet drugih modulov in en spajalni odsek, ki je olajšal združitve z vesoljskimi raketoplani, so po štiridnevni preložitvi zaradi težav s komunikacijami plovila izstrelili 20. februarja 1986 ob 0.28 in 23 sekund po moskovskem času. Izstrelitev so posvetili 27. kongresu sovjetske komunistične partije. SZ že dolgo ni več, Mir pa kroži še naprej in je pričakovano življenjsko dobo petkrat presegel.
Začeli priprave na iztirjenje Mira
07. 02. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so se začeli pripravljati na iztirjenje ruske orbitalne znanstvene postaje Mir. Vesoljski strokovnjaki preverjajo sisteme postaje, ki jih bodo uporabljali v času operacij potrebnih za znižanje orbite Mira in njegovo iztirjenje. Najprej so preizkusili sistem nadzora delovanja krmilnih raketnih motorjev s pomočjo katerih morajo postajo pred njenim spustom v ozračje pravilno usmeriti. Mir nameravajo po 8. marcu potopiti v Tihem oceanu. Doslej je veljalo, da bodo orbitalni kompleks, ki ima skupno maso 137 ton, začeli iztirjati v začetku marca in operacijo končali do 6. marca.
Potopili Progres M-43
29. 01. 2001 00.00
Samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M-43, ki se je v četrtek ločila od ruske orbitalne znanstvene postaje Mir, so iztirili. Ladja je v gostejših plasteh ozračja zgorela, njeni ostanki pa so padli na načrtovano območje v Tihem oceanu.
Zavezništvo ničesar ne prikriva?
25. 01. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je po srečanju z nemškim obrambnim ministrom Rudolfom Scharpingom ponovno zagotovil, da ostanki streliva z osiromašenim uranom ne predstavljajo tveganja za zdravje vojakov in civilistov na Kosovu. Po njegovem tudi ni znanstvene podlage za trditve, da obstaja povezava omenjenega streliva z boleznijo nekaterih vojakov in drugega osebja ZN v pokrajini. Kot je dejal zavezništvo ničesar ne prikriva. To pa po njegovem potrjuje dejstvo, da je v svojih raziskavah do istih zaključkov prišlo tudi nemško obrambno ministrstvo.
Stanje Mira boljše
21. 01. 2001 00.00
Po poročanju ruskega radia Radio Rosiji se stanje ruske orbitalne znanstvene postaje Mir izboljšuje. Iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so danes vključili šest žiroskopskih stabilizatorjev za usmerjanje postaje.
Težave z Mirom še niso končane
19. 01. 2001 00.00
Ruske orbitalne znanstvene postaje Mir še vedno ne morejo usmerjati. Iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so davi v glavni računalnik postaje naložili program za stabilizacijo postaje. Za izpolnitev te naloge je potrebno veliko električne energije, ki je na Miru ni dovolj. Usmerjanje Mira je nujno, da bi se z njim lahko združilo samodejno vesoljsko plovilo, ki ga bo predvidoma v začetku marca iztirilo.
Promocija 12 doktorjev znanosti
16. 01. 2001 00.00
Rektor ljubljanske univerze Jože Mencinger je promoviral 12 doktoric in doktorjev znanosti, in sicer tri na Fakulteti za elektrotehniko, prav toliko na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo in na Filozofski fakulteti, dva na Naravoslovnotehniški fakulteti ter eno doktorico znanosti na Fakulteti za šport.
Vse močnejši pritiski na zvezo Nato
10. 01. 2001 00.00
Generalni sekretar Nata George Robertson je po zasedanju sveta zveze ponovil, da ni znanstvene povezave med uporabo orožja z osiromašenim uranom in pojavom rakavih obolenj. Kljub temu so vse močnejši pritiski na Severnoatlantsko zvezo, naj razkrije vse stranske učinke uporabe takšnega orožja.
Nov modul za vesoljske turiste
10. 01. 2001 00.00
Mednarodna družba Mircorp, ki so jo ustanovili za poslovno uporabo ruske orbitalne znanstvene postaje Mir, namerava zdaj zgraditi svojo lastno "majhno vesoljsko postajo" - "svobodno leteči modul", je po današnji navedbi na spletnem mestu MIGnews.com za rusko tiskovno agencijo Itar-Tass izjavil predsednik ruske Raketno-vesoljske korporacije Energija in predsednik sveta direktorjev Mircorp Jurij Semjonov.
Otroci so prve žrtve vojn in revščine
12. 12. 2000 00.00
Sklad Združenih narodov za pomoč otrokom (UNICEF) v danes objavljenem letnem poročilu poudarja, da so otroci poleg žensk prve žrtve nasilja, diskriminacije in vojn. V zadnjih desetih letih sta bila v spopadih po svetu ubita dva milijona otrok, šest milijonov jih je bilo hudo ranjenih oziroma so ostali za vedno prizadeti, kar 12 milijonov otrok pa je ostalo brez strehe nad glavo. Sicer je poročilo namenjeno predvsem najmlajšim otrokom, starim do treh let.
Podelili Zoisova priznanja
27. 11. 2000 00.00
V Narodni galeriji so podelili nagrade in priznanja devetim Zoisovim nagrajencem. Prejemniki letošnjih nagrad in priznanj so: dr. Goran Dražič, akademik in profesor dr. Stane Gabrovec, akademik profesor dr. Vinko Kambič, profesor dr. Sandi Klavžar, dr. Jurij Perovšek, profesor dr. Slavko Splichal, docent dr. Marko Topič, profesor dr. Marko Andrej Zupan in dr. Stojan Stavber.
Rusko javno mnenje o usodi postaje Mir
19. 11. 2000 00.00
Neodvisni ruski center za raziskave javnega mnenja Romir je 2000 polnoletnih Rusov vprašal za mnenje o nadaljnji usodi ponosa ruske kozmonavtike - orbitalne znanstvene postaje Mir. Ne glede na že sprejeto vladno odločitev za potopitev postaje v Tihem oceanu 40,9 odstotka vprašanih ruskih državljanov meni, da bi vlada sredstva za nadaljevanje poleta morala najti, 20,8 odstotka jih domneva, da bi financiranje lahko uresničevali iz proračunskih sredstev, 20,4 odstotka vprašanih misli, da je postaja zastarela in jo je treba potopiti, 17,9 odstotka pa jih na vprašanje ni odgovorilo.
Ob Dnevu reformacije
31. 10. 2000 00.00
Danes, na sam dan reformacije, v vseh evangeličanskih cerkvah po državi potekajo praznična bogoslužja. Konec novembra pa bodo v Murski Soboti pripravili tudi znanstveni simpozij ob 450-letnici prve slovenske tiskane knjige. Na včerajšnji osrednji državni slovesnosti v počastitev dneva reformacije in 450-letnice izida prve slovenske tiskane knjige v Cankarjevem domu je govoril Oto Norčič, predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar. Po njegovih besedah Slovenci kljub kulturnemu, zgodovinskemu, duhovnemu in literarnemu pomenu Primoža Trubarja in drugih protestantov, razen nekaj faksimilov, še vedno nimamo znanstvene izdaje Trubarjevih zbranih del, kaj šele del drugih protestantskih piscev. Slovensko protestantsko društvo je že dalo pobudo za izdajo Zbranega dela Primoža Trubarja, odprto pa je vprašanje sredstev.
V Mariboru začetek konference o etiki v visokem šolstvu
15. 09. 2000 00.00
V Mariboru se je popoldne začela 14. mednarodna konferenca o visokem šolstvu, na kateri rektorji in drugi najvišji predstavniki skoraj 30 univerz iz srednje Evrope razpravljajo o problemih etike v raziskovanju in poučevanju. Konferenco je odprl minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček. Opozoril je na številna etična vprašanja, ki v sodobnem svetu, v katerem se z neverjetno naglico razvijajo informatika, genetika in številne druge znanstvene panoge, spremljajo raziskovalno delo in pedagoško dejavnost.