znanstvenik
Stephen Hawking napoveduje konec sveta
02. 10. 2000 00.00
Stephen Hawking, znani fizik, pisatelj, znanstvenik in še kaj, se boji, da človeštvo ne bo preživelo še enega tisočletja. Hawking, ki na univerzi v Cambridgeu zaseda profesorsko mesto, ki je nekoč pripadalo Isascu Newtonu, se boji učinka tople grede. Po njegovem mnenju bo učinek tople grede Zemljo segrel do te mere, da bo tu vroče kot na Veneri. "Če želi človeštvo preživeti, bo moralo kolonizirati druge planete", pravi Hawking. Hawking, avtor ene najuspešnejših knjig vseh časov z naslovom Kratka zgodovina časa, je sedaj star 58 let, že od svojega 20 leta pa je zaradi bolezni priklenjen na invalidski voziček.
Janet Reno zahteva natančno preiskavo
23. 09. 2000 00.00
Ameriška pravosodna ministrica Janet Reno je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu sporočila, da je zahtevala natančno raziskavo primera Wen Ho Lee, je sporočil tiskovni predstavnik Bele Hiše Joe Lockhart. Renojeva je preiskavo zahtevala v zadevah, ki so ključne za rešitev primera in ob tem Clintonu zagotovila, da bo ministrstvo za pravosodje v zvezi s primerom opravilo tudi notranjo raziskavo na ministrstvu.
Človeški genom prepisan na CD
23. 09. 2000 00.00
Na spletni strani European Jurnal Centre je bilo moč zaslediti podatek, da so celoten človeški genom - genetska navodila kako narediti žensko ali moškega - stisnili na običajno zgoščenko, ki jo bodo dodali v ovitek političnega in intelektualnega mesečnika Prospect.
Wen Ho Leeju se obeta svoboda
11. 09. 2000 00.00
Ameriški znanstvenik tajvanskega rodu Wen Ho Lee (59), ki je bil zaprt od lanskega decembra, uradno zaradi kopiranja zaupnih podatkov o jedrski tehnologiji iz računalnika v Los Alamosu, kjer je bil zaposlen, neuradno pa, ker naj bi vohunil za Kitajsko, bo kmalu na prostosti.
Ustanovitev Progresivne stranke
03. 09. 2000 00.00
Včeraj popoldne je bil v Kropi ustanovni sestanek Progresivne stranke (PS), na katerem so sprejeli program in statut stranke in izvolili štiri člane izvršilnega odbora. Za predsednika stranke je bil izvoljen slovenski znanstvenik, fizik dr.
Razvoj prehiter?
22. 08. 2000 00.00
Ameriški znanstvenik Hans Moravec, legenda robotike, je izjavil, da lahko leta 2050 pričakujemo obstoj robotov, katerih inteligenca bo enaka človeški, od tega datuma naprej pa bodo roboti bolj inteligentni od ljudi. Ob takih izjavah se mnogo ljudi zamisli in vpraša o nevarnostih, ki nam jih tak razvoj prinaša, a dr. Moravec pravi, da se nimamo česa bati. Ti roboti nam bodo kot otroci in se bodo tako tudi obnašali do nas.
Trnfest 2000 v polnem teku
07. 08. 2000 10.43
Na poletnem festivalu Trnfest 2000 z mednarodno zasedbo se bo z nocojšnjo predstavo Biblija začel t.i. drugi teden prireditev. Predstavo bo izvedla gledališka skupina Dejmo stisnt teater. Organizator je pri pripravi festivala poskrbel, da je v tedenskih sporedih približno ravnotežje glasbenih, gledaliških, plesnih in filmskih predstav. V nadaljevanju tedenskih prireditev se bodo tako zvrstili etno večer Ine Želanaje, nastop tolkalnega Tria Handcraft ter večera rocka (Res Nullius) in jazza (Folkestra), poleg uvodne gledališke predstave se bo s Tobijem predstavil Freyer teater, Improklub pa bo izvedel nočne gledališke improvizacije v dvorani, v okviru plesnih predstav se bo predstavil Sebastjan Starič, v filmskem sklopu pa bodo na ogled kratke televizijske igre AGRFTja.
Mir kot vesoljski hotel
19. 06. 2000 14.40
Vesoljska postaja Mir, ki je bila zaradi okvare predvidena za uničenje, je že lani dobila komercialno usmerjenega lastnika, ki je ob nakupu predstavil takrat verjetno smešne načrte, da bo iz Mira naredil vesoljski hotel. Ta teden pa se je izkazalo, da povpraševanje obstaja.
Predavanje o raziskovanju vesolja
30. 05. 2000 08.35
Strokovnjak ameriške vesoljske agencije NASA iz Laboratorija za reaktivni pogon (JPL) v kalifornijski Pasadeni prof. dr. Dušan Petrač je v dvorani Slovenskega svetovnega kongresa v Ljubljani kot gost ponedeljkovega večera približno 60 poslušalcem predaval o raziskovanju vesolja in svojem prispevku na področju poskusov s tekočim helijem v breztežnostnem stanju nato pa odgovarjal na številna vprašanja.
Estrada odobril pogajanja z ugrabitelji
15. 05. 2000 11.42
Filipinski predsednik Joseph Estrada je formalno odobril pogajanja s skrajnimi islamisti, pripadniki skupine Abu Sajaf, ki na otoku Jolo zadržujejo 21 talcev.
Evropejci zavračajo genetsko spremenjeno hrano
03. 05. 2000 21.51
Anketa, ki so jo izvedli v državah članicah EU, je pokazala da Evropejci zavračajo genetsko spremenjena živila. Rezultati ankete, ki so jih pred kratkim predstavili v Bruslju, so pokazali, da dve tretjini od 16.000 vprašanih ne bi kupovali genetsko spremenjenega sadja, tudi če bi imelo boljši okus od nespremenjenega. Potrošniki so imeli manj pomislekov do genskih zdravil, kot so na primer zdravila, ki jih uporabljajo pri zdravljenju okuženih z virusom HIV. Britanski znanstvenik George Gaskell je iz tega sklepal, da so ljudje prej pripravljeni tvegati, če menijo, da bodo od tega imeli koristi.
Odkrili ostanke največjega dinozavra
15. 03. 2000 08.25
Paleontologi so v pokrajini Patagonija v Argentini našli ostanke 15 metrov dolgega in devet ton težkega mesojedega dinozavra. Novoodkriti in doslej še neimenovani dinozaver je domnevno največja žival, ki je kadarkoli živela na Zemlji. Znanstvenik Don Lessem je dejal, da ima žival tako ostre zobe, da bi z enim ugrizom lahko ubila človeka. 100 milijonov let stara najdba je trenutno na ogled na razstavi v Wilmingtonu v ameriški zvezni državi Delaware. Ameriški časnik Washington Post je pisal, da skupina paleontologov proučuje še okostja desetih odraslih živali in desetih mladičev iste vrste, ki so jih našli na dokaj majhnem območju, zato domnevajo, da so ti dinozavri skupaj hodili na lov ali pa so živeli v družinskih skupnostih.
O bogati zapuščini Antona Slodnjaka
12. 11. 1999 12.59
V počastitev stoletnice rojstva literarnega znanstvenika in univerzitetnega pedagoga Antona Slodnjaka poteka danes na ljubljanski Filozofski fakulteti literarnovedno srečanje. O Slodnjakovem raziskovalnem in pedagoškem delu bo spregovorilo deset strokovnjakov, uvodne pozdravne besede pa sta izrekla predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) France Bernik in dekan Filozofske fakultete Ludvik Horvat.
Razstava o Leonardu da Vinciju
03. 11. 1999 21.21
V Narodnem muzeju v Ljubljani so nocoj odprli razstavo Leonardo da Vinci - znanstvenik, izumitelj in umetnik. Kakih 250 eksponatov z različnih področij ustvarjanja tega najslavnejšega univerzalnega človeka renesanse bo na ogled do 5. marca prihodnje leto. Razstava je obšla že vse celine, je izrazito poučna in ponuja celovitejši vpogled v obdobje renesanse, Leonardovo življenje in delovanje ter njegov raznovrsten opus.
Vsak četrti Nemec kadil hašiš
02. 10. 1999 09.13
Vsak četrti Nemec je vsaj enkrat v življenju kadil hašiš ali marihuano, čeprav je večina to počela le v mladosti, je pred dnevi sporočil berlinski znanstvenik profesor Dieter Kleiber. Po navedbah znanstvenika tako kot v preteklosti trikrat več hašiša pokadijo v starih nemških zveznih deželah kot v novih, resnično odvisna pa sta največ dva odstotka prebivalstva. Po mnenju Kleiberja so najbolj izpostavljeni mladostniki, ki s kajenjem hašiša pričnejo v starosti med 14. in 15. letom.
Mount Everest nekoč visok 15.000 metrov
23. 07. 1999 08.40
Mount Everest naj bi bil pred milijoni let visok več kot 15 tisoč metrov, je zapisal japonski časopis Asahi Šimbun. Do te ugotovitve je prišel japonski znanstvenik z univerze Kjušu. Analiza kamnitih plasti na gori je namreč pokazala, da je pred približno 20 milijoni let skoraj deset tisoč metrov debela kamnita plast nekdanje gore nenadoma začela drseti, po umiritvi pa je nastal današnji vrh 8848 metrov visokega Mount Everesta.
Vsebina Coxovega poročila znana še danes
25. 05. 1999 09.24
Kontroverzno poročilo glede kitajskega vohunjenja o visoki ameriški tehnologiji bo objavljeno danes, še pred objavo pa je v Washingtonu že sprožilo politično nevihto.
Osumljeni znanstvenik ostro zanikal obtožbe o vohunstvu
08. 05. 1999 09.22
Ameriški znanstvenik tajvanskega rodu Yen Ho Lee, ki ga v ZDA sumijo, da je Kitajski posredoval strogo zaupne podatke o jedrskem orožju, je v petek prvič javno zanikal obtožbe.
Umrl je akademik Ferdo Gestrin
12. 04. 1999 16.50
Minuli petek zvečer je na Bledu preminil akademik Ferdo Gestrin. Priznani znanstvenik - zgodovinar in profesor, rojen leta 1916 v Ljubljani, je obravnaval sila široko obdobje zgodovine, še posebej pa se je posvečal zgodovini srednjega veka (fevdalizma) ter gospodarski in družbeni zgodovini 16. in deloma 17. stoletja. Akademik Gestrin je bil z Vasilijem Melikom soavtor knjige Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do 1918, ki je izšlo v 60. letih. V družbenopolitičnem življenju je bil Gestrin osrednja osebnost jugoslovansko-italijanske komisije za zgodovino. Leta 1978 je organiziral zasedanje komisije z delovno temo Migracije Slovanov v Italijo.
Za Dolly bodo prišli na vrsto ljudje
01. 02. 1999 09.22
Škotski znanstvenik, ki je ustvaril ovco Dolly, se je lotil projekta, pri katerem bi isto tehniko uporabili za kloniranje človeških embrijev, piše Wall Street Journal. Tiskovni predstavnik inštituta Roslin iz Škotske je povedal, da se dr. Ian Wilmut pogaja z več biotehničnimi podjetji, vključno z Geron Corp. iz Menlo Parka v Kaliforniji. Wilmut podpisuje tudi pogodbe z univerzami, ki bi sodelovale v projektu kloniranja embrija. Embriji bi lahko služili kot vir osnovnih celic v zelo zgodnjem stadiju razvoja, ki se lahko razvijejo v katerokoli vrsto v telesu. Znanstveniki trdijo, da bi preučevanje teh celic lahko pripomoglo k zdravljenju, oziroma, da bi pozdravili bolezni, kot sta mladostniška sladkorna bolezen in Parkinsonova bolezen.
Kitajska dobila skrivne ameriške podatke
07. 01. 1999 17.02
Kitajska naj bi dobila skrivne informacije o načinu izdelave ameriških jedrskih glav, glavni osumljenec za to pa je ameriški znanstvenik, ki je delal za ameriško ministrstvo za energijo. FBI še vedno preučuje incident, ki se je zgodil sredi osemdesetih let v Narodnem laboratoriju v Los Alamosu in je bil odkrit šele leta 1995. Aretirali niso še nikogar, glavni osumljenci pa naj bi bili že umaknjeni iz pomembnih znanstvenih položajev.
Podelili Nobelove nagrade za leto 1998
11. 12. 1998 09.10
V Oslu in Stockholmu so včeraj podelili Nobelove nagrade za mir, književnost in dosežke na področju znanosti za leto 1998.
V Palermu bodo odprli sarkofag Friderika II.
02. 11. 1998 10.27
Skorajda 750 let po smrti bodo v Palermu odprli sarkofag nemškega cesarja Friderika II. (1194 - 1250). Spektakularno akcijo v katedrali sicilijanskega mesta bodo vodili italijanski znanstveniki in nemški inženirji. Strokovnjaki nameravajo določili natančno identiteto dve oseb, ki sta pokopani skupaj s cesarjem. Doslej so domnevali, da je to Peter II. Aragonski, nek sorodnik Friderikove matere, identiteta drugega pokopanega pa je v celoti neznana. Gotovo je le, da sta bila oba pokojnika v mogočen grob položena skorajda 100 let po smrti Friderika II. Sarkofag so že odprli pred približno 200 leti ob obnovi katedrale. Friderik II. velja za eno izmed pomembnejših osebnosti evropske zgodovine, saj je bil reformistični voditelj, znanstvenik in pesnik. Vnuk cesarja Barbarosse je bil rojen v Jesi pri Anconi in je večino časa preživel v Italiji. Bil je vpleten v odločilne boje s papežem, ki se je po njegovi smrti končal s propadom Hohenstaufov.
Mutiranje amazonskega pragozda zaradi onesnaženosti
24. 10. 1998 09.44
Amazonski pragozd, ki mu onesnaževanje in učinek tople grede očitno prija, vpijajoč ogromne količine oglikovega dioksida raste hitreje in višje, piše revija Science. To so ugotovili znanstveniki z univerz v angleškem Leedsu in škotskem Edinburghu, ki so preučevali rast 100.000 dreves amazonskega pragozda, zlasti v Braziliji. ''Upoštevaje vse vire onesnaževanja, izgorevanja goriva in gozdne požare bi moralo biti v zraku danes dvakrat več ogljikovega dioksida, kot ga je zdaj. Zdi se, kot da nekaj vpije milijone ton ogljikovega dioksida iz ozračja vsako leto,'' pravi dr. Jadviner Malhi. To so po mnenju znanstvenikov verjetno drevesa. Rastline potrebujejo ogljikov dioksid za rast in če ga je v zraku več, bi lahko rastle hitreje, kot pognojene, pravi dr. Malhi. Amazonski pragozd naj bi po izračunih znanstvenikov vpil pol milijarde tone ogljikovega dioksida letno. Britanski znanstveniki pa so ugotovili, da se je biomasa pragozda v preteklih treh desetletjih povečala za 17 ton na hektar, kar pomeni, da je vsake pol hektara gozda vpilo še 20 ton ogljikovega dioksida več, je dodal znanstvenik Oliver Philips.
Ameriški znanstvenik se želi klonirati
08. 09. 1998 07.41
Ameriški biolog Richard Seed je pred dnevi na novinarski konferenci združenja za znanost in biologijo, ki združuje znanstvenike, ki preučujejo biologijo in njene moralne in politične posledice, sporočil, da je pripravljen sodelovati kot poskusni zajec za kloniranje, poroča dnevnik Boston Globe.
Umrl izumitelj kontaktnih leč Otto Wichterle
22. 08. 1998 09.24
V 84. letu starosti je umrl najplodnejši češki znanstvenik, izumitelj kontaktnih leč, Otto Wichterle, je sporočila češka Akademija znanosti.
Čokolada prav tako zdrava kot sadje in zelenjava
29. 05. 1998 07.59
Britanski znanstvenik Nicholas Jardine trdi, da kakav vsebuje snovi, ki lahko pomagajo v boju proti raku in boleznim srca. Jardine, zaposlen v Nestecu, oddelku za preučevanje in razvoj znanega proizvajalca čokolade Nestle, je slednje sporočil na konferenci o kakavu v španskem mestu Valencii. Povedal je, da poskusi na miših kažejo, da snovi v zrnu kakava upočasnijo oksidacijo holesterola, zaradi katere se na stenah arterije zbirajo naslage. To pomeni, da kakav enako učinkuje kot sadje in zelenjava. Trdi tudi, da nekatere sestavine kakava blagodejno učinkujejo na imunski sistem, ščitijo organizem pred revmatizmom in preprečujejo spremembe DNK-ja, ki so povezane z razvojem tumorjev. Vsebuje namreč flavonoide, ki imajo pomembno vlogo v boju proti raku, pa tudi snovi, ki vzpodbujajo odstranjevanje škodljivih snovi iz organizma in ki blažijo posledice stresa.
Ameriški znanstvenik želi klonirati človeka
07. 01. 1998 12.05
Ameriški znanstvenik Richard Seed iz Chicaga bo z lastno raziskovalno skupino kloniral človeka. Poizkus naj bi stekel v prihodnjih treh mesecih, torej še preden bi ga ameriške oblasti lahko prepovedale. Znanstvenik naj bi že našel prostovoljce za ta poizkus. Seed že od 80-ih let opravlja raziskave na področju plodnosti, znan pa je po svoji domnevni ekscentričnosti.