znova
Vojaki sil KFOR znova zasegli orožje
25. 07. 2000 09.03
Pripadniki mednarodnih mirovnih sil KFOR so na jugu in v osrednjem Kosova v zadnjih dneh našli skupno kakih 40 kosov orožja in v povezavi s tem aretirali šest Albancev, je včeraj sporočil tiskovni predstavnik KFOR v Prištini.
Se obetajo nove zapore prometa?
25. 07. 2000 08.16
Sindikat avtoprevoznikov Slovenije (SAS) znova grozi z zaporami tovornega prometa. Predsedstvo omenjenega sindikata je namreč na sestanku minuli petek sklenilo, da bo takoj začelo z organizacijskimi pripravami za izvedbo večdnevne zapore tovornega prometa v Sloveniji zaradi nezadovoljivega izpolnjevanja obvez s strani vlade. Glavnega vladnega koordinatorja za pogajanja s sindikatom SAS, ministra za promet in zveze Antona Bergauerja, so pozvali, naj se nemudoma sestane s predstavniki sindikata. Na tem sestanku bi med drugim govorili o položaju sindikata v odnosih z vlado, ministrstvi in obrtno ter gospodarsko zbornico ter o položaju prevoznikov na trgu storitev.
Cherie Blair znova na delovnem mestu
24. 07. 2000 21.22
Cherie Blair, soproga britanskega premiera Tonyja Blaira, se je danes po devetih tednih porodniškega dopusta znova vrnila na delo. Ta ugledna odvetnica, ki je specializirana za socialno pravo, je danes pred prizivnim sodiščem lordske zbornice zastopala eno od strani v zadevi o upokojitvi več tisoč državnih uslužbencev.
Skupščina ZRJ sprejela volilne zakone
24. 07. 2000 21.12
Oba domova skupščine ZRJ sta na današnjem izrednem zasedanju po pričakovanjih sprejela vse štiri volilne zakone, ki temeljijo na dopolnilih jugoslovanske ustave. Slednje je zvezna skupščina sprejela 6. julija. Danes sprejeti zakoni o volitvah in mandatu jugoslovanskega predsednika omogočajo sedanjemu predsedniku ZRJ Slobodanu Miloševiću, da znova kandidira, po prejšnjem zakonu pa take možnosti ni imel, saj mu je dopuščal samo en, štiriletni mandat, ki bi se mu iztekel prihodnje leto.
Čim manjši proračunski primankljaj
22. 07. 2000 16.10
Finančni minister Zvonko Ivanušič je povedal, da je od premiera Bajuka dobil zagotovilo, da ga bo ta pri njegovem prizadevanju za čim manjši proračunski primanjkljaj v letu 2000 podpiral. Minister je poudaril, da ekonomizacija javnih financ podobno kot vključevanje v EU ne bi smela biti politična tema, ampak bi o njej morali konsenz doseči najprej v strokovni in šele nato v politični javnosti. Ivanušič je znova poudaril, da proračunski primanjkljaj ne bi smel biti višji od 0,8 odstotka BDP, kar bodo poskušali doseči predvsem z zmanjševanjem pravic. V zvezi s privatizacijo bank je Ivanušič povedal, da podpira načrt prejšnje vlade, sedanja pa se o tem vprašanju še ni izrekla. Namen strokovnega sveta, ki ga je ustanovil in je vanj med drugim povabil guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja in člana sveta Banke Slovenije Ivana Ribnikarja, je po Ivanušičevih besedah doseči predvsem večjo usklajenost z uradom za makroekonomske analize, centralno banko in nekaterimi drugimi, saj fiskalne politike ni mogoče določati brez upoštevanja monetarne in dohodkovne politike.
Znova spust k Titaniku
22. 07. 2000 11.22
Ameriško podjetje RMS Titanic iz Floride, ki ima lastniške pravice do najbolj znane potopljene ladje Titanik, bo v teh dneh znova napotilo posebno skupino potapljačev, ki bodo skušale iz ladje potegniti nove umetniške predmete. Pri tem si bodo strokovnjaki pomagali s posebnimi kamerami in vozili na daljinsko upravljanje. Po ocenah podjetja naj bi na Titaniku namreč bilo več predmetov neprecenljive vrednosti, zlasti nakit. Podjetje je doslej pripravilo pet odprav, odkar so leta 1985 Titanik odkrili. Med odpravami so odkrili na tisoče umetniških predmetov, osebne stvari potnikov in osebja ladje.
7. vladna seja nič več skrivnost
21. 07. 2000 19.06
Vlada je danes le umaknila oznako zaupnosti iz magnetograma svoje 7. seje pred tednom dni, ki jo je v odsotnosti predsednika vlade vodil Janez Janša. Izpis najbolj vročega dela seje, to je razprave o nastali situaciji v državnem zboru glede ustavnih sprememb, je znova pokazal na morebitno razpoko, ki zeva med partnericama vladajoče koalicije.
Gledališko-pesniški večer
19. 07. 2000 14.06
V okviru 16. poletnih kulturnih prireditev v Velenju bo nocoj ob 20.30 na velenjskem gradu na sporedu gledališko-pesniški večer. Projekt Romane Ercegovič Molitev v zemlji je univerzalna zgodba človekovega hrepenenja po domu, vrnitvi v zavetje lastne duše, kjer se človek znova počuti ljubljenega in zna ljubiti. Kulturne prireditve organizira Kulturni center Ivana Napotnika iz Velenja.
Haider toži zaradi obrekovanja
18. 07. 2000 20.58
Na dunajskem sodišču trenutno potekajo trije procesi, ki jih je zaradi obrekovanja sprožil koroški deželni glavar in nekdanji predsednik avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) Jörg Haider.
Fidžijska vlada brez indijskih predstavnikov
18. 07. 2000 20.20
Nov fidžijski predsednik Ratu Josefa Iloilo, ki ga je minuli teden na zahtevo prevratnikov imenoval Veliki svet poglavarjev, je danes svečano zaprisegel pred parlamentom v Suvi, ob tem pa imenoval tudi 21-člansko vlado, v kateri ni nobenega predstavnika indijskega rodu, dva člana kabineta pa prihajata iz vrst skupine prevratnikov, ki jo vodi George Speight.
Hrvaška deležna spodbudnih besed
18. 07. 2000 08.16
Na obisku na zvezi NATO in na Evropski komisiji se je včeraj mudil hrvaški predsednik Stipe Mesić, ki je bil ob tej priložnosti v Bruslju znova deležen pohval na račun svoje države.
Lewis ubranil oba naslova
16. 07. 2000 13.05
Angleški boksar Lennox Lewis se je po šestih letih znova predstavil domačemu občinstvu v Londonu in zanesljivo ubranil naslova svetovnega prvaka po verzijah WBC in IBF. Njegov nasprotnik, Južnoafričan Frans Botha mu ni bil dorasel, tako da se je dvoboj zaključil v drugi rundi ali po manj kot petih minutah boksa.
Prihodnji teden v DZ
16. 07. 2000 11.13
Prihodnji teden bo DZ v torek popoldan nadaljeval izredno zasedanje, na katerem mu ostaja še nekaj več kot 40 zadev z dnevnega reda, DS pa naj bi začel novo sejo, pred tem pa dokončal pred časom zaradi obstrukcije prekinjeno zasedanje, na katerem naj bi svetniki odločali o sprejemu protestne izjave zaradi domnevno spornih izjav ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita Franceta Rodeta ob obletnici spravne maše v Kočevskem Rogu.
Tridnevno praznovanje na Grenlandiji
15. 07. 2000 20.12
V grenlandski vasici Brattahlid se začenja tridnevno praznovanje v počastitev tisoče obletnice potovanja vikinga Leifa Erikssona v severno Ameriko in razširitve krščanstva med inuite, ljudstvo na Grenlandiji. V Brattahlidu, 400 kilometrov južno od glavnega mesta Nuuk, se bodo več sto inuitom pridružili tudi danski kraljevi par in več vodij skandinavskih držav, da bi si ogledali pristanek replike tisoč let stare vikinške ladje, ki bo v naslednjih štirih mesecih znova prikazala Leifovo pot v novi svet. 20. julija se bo posadka ladje Islendingur podala na štirimesečno zgodovinsko popotovanje proti Severni Ameriki, do takrat pa si bodo nabirali moči in zaloge za 4800 kilometrov dolgo pot, ki je pred njimi. Ladja Islendingur - Islandec - je natančen posnetek ohranjene ladje Gokstad iz 9. stoletja, ki so jo pred približno sto leti odkrili na Norveškem.
Zaradi embarga umrlo več kot milijon Iračanov
15. 07. 2000 18.51
Iraško ministrstvo za zdravstvo je danes sporočilo, da je zaradi mednarodnih sankcij, ki so jih uvedli proti Iraku leta 1990, doslej umrlo že skoraj 1,4 milijona Iračanov. Kot je ministrstvo zapisalo v sporočilu za javnost, ki ga je objavila iraška tiskovna agencija INA, se je ''število žrtev embarga do konca junija povzpelo na 1.359.717, predvsem otrok, mlajših od pet let''.
Ante Jelavić znova izbran
15. 07. 2000 18.42
Ante Jelavić, dosedanji predsednik Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) v Bosni in Hercegovini, je bil na šestem kongresu stranke v Sarajevu znova izbran na tem položaju. Stranka je tudi prvič sprejela odločitev, da se opraviči za vojne zločine, ki so jih med vojno v BiH storili Hrvati. Osnutek izjave o tem naj bi sprejeli še danes.
Frankfurter Allgemeine o lipicancih
15. 07. 2000 17.44
Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) v današnji izdaji objavlja obširen prispevek o lipicancih, Kobilarni Lipica in zgodovini vzreje lipicanske pasme, omenja pa tudi še vedno nerešen spor med Slovenijo, Italijo in Avstrijo glede vodenja izvorne rodovne knjige za lipicance, ki se je po navedbah avtorja članka Reinharda Olta pojavil po vstopu Avstrije v Evropsko unijo najprej med Rimom in Dunajem, zatem pa je bila vanj vključena tudi Ljubljana.
Tisoč let vikinškega odkritja Amerike
15. 07. 2000 12.00
V grenlandski vasici Brattahlid se danes začenja tridnevno praznovanje v počastitev tisoče obletnice potovanja vikinga Leifa Erikssona v severno Ameriko in razširitve krščanstva med inuite, ljudstvo na Grenlandiji. V Brattahlidu, 400 kilometrov južno od glavnega mesta Nuuk, se bodo danes več sto inuitom pridružili tudi danski kraljevi par in več vodij skandinavskih držav, da bi si ogledali pristanek replike tisoč let stare vikinške ladje, ki bo v naslednjih štirih mesecih znova prikazala Leifovo pot v novi svet.
Basajev napovedal obračun
14. 07. 2000 20.22
Ruski predsednik Vladimir Putin je zatrdil, da Rusija v nobenem primeru nikoli ne bo dovolila oblikovanje neodvisne čečenske države. Po mesecih molka pa se je znova oglasil Šamil Basajev, eden izmed najmočnejših voditeljev upornikov.
Oranovci pozivajo k mirnim protestom
14. 07. 2000 15.33
Loža protestantskega reda Viljema Oranskega v severnoirskem mestu Portadown je danes znova pozvala vse protestante, naj na Severnem Irskem pripravijo mirne proteste, potem ko so se razmere v pokrajini po desetih dnevih nasilja začele umirjati.
Fidžijski uporniki predali orožje
14. 07. 2000 14.20
Fidžijski uporniki, ki so pod vodstvom Georga Speighta izvedli državni udar in od 19. maja kot talce v poslopju parlamenta zadrževali 17 članov vlade in premiera Mahendro Chaudryja, so potem, ko je včeraj veliki svet poglavarjev za novega predsednika otoka imenoval njihovega privrženca Ratuja Josefo Iloila, danes na slovesnosti v parlamentu predali orožje vojski. Uporniki naj bi vojski predali več kot 74 kosov orožja.
Podaljšan mandat UNMOP na Prevlaki
13. 07. 2000 20.18
Varnostni svet ZN je danes podaljšal mandat opazovalcem mirovne misije ZN (UNMOP) na polotoku Prevlaka do 15. januarja leta 2001. Varnostni svet je resolucijo o podaljšanju mandata sprejel soglasno in v njej znova pozval Beograd in Zagreb k obnovi pogajanj za končno rešitev vprašanja meje na polotoku.
Gozdni požari v Italiji in Grčiji
13. 07. 2000 14.14
Na italijanskem letoviškem otoku Capri blizu Neaplja je po poročanju italijanske televizije izbruhnil velik gozdni požar, medtem ko iz Grčije poročajo, da so po 24 urah zatišja na Peleponezu znova začeli divjati požari, zaradi katerih so morali evakuirati prebivalce treh vasi.
Manjša proizvodnja v NEK
13. 07. 2000 13.53
Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je junija proizvedla 169.027 megavatnih ur (MWh) električne energije. Približno za polovico manjša junijska proizvodnja od običajne je posledica rednega letnega remonta, zaradi katerega elektrarna ni obratovala prvo polovico meseca; njena razpoložljivost je bila zato 50-odstotna, izkoriščenost pa 37,2-odstotna. Kot je znano, so jo v noči s 15. na 16. junij znova sinhronizirali z elektroenergetskim omrežjem in s tem sklenili redni letni remont, ki je potekal od 15. aprila. Polno moč je krška nuklearka dosegla šele v tretjem junijskem tednu. Sicer pa je bil marec zadnji mesec pred remontom, ko je elektrarna obratovala vse dni - takrat je proizvedla skoraj 460.000 MWh električne energije.
Predsednik avstrijskega ustavnega sodišča v Sloveniji
10. 07. 2000 18.41
Na povabilo predsednika državnega sveta Toneta Hrovata je sinoči na dvodnevni obisk v Slovenijo prispel predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Ludwig Adamovich. Gost se je danes najprej srečal s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom, nato pa je imel predavanje na temo Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem. Za Adamowicha je ključno vprašanje, do kje segajo pravice ustavnega sodišča, predvsem z vidika interpretacij določenih ustavnih določil, saj so ustave pisane praviloma na splošno in kratko, kar pa ponuja številne različne razlage. Ravno na tej točki po predavateljevem mnenju prihaja do omenjene napetosti med parlamentom in ustavnim sodiščem. Meja med političnimi principi parlamenta, ki simbolizira načelo demokracije, in principi pravne države, ki jih zastopa ustavno sodišče, ni jasna. Njena transparentnost pa je odvisna tudi od urejenosti delitve oblasti in stopnje demokratične kulture v neki državi. Razvoj ustavnih sodišč po svetu (ta so se pospešeno oblikovala predvsem po drugi svetovni vojni) je vzpodbudilo predvsem notorično kršenje človekovih pravic in avtoritarnost oblasti, je dejal Adamovich. V sodobni pluralistični demokraciji smo zato na ustavnih sodiščih priča vedno znova ponavljajočim se konfliktom med splošnim interesom in interesom posameznika.
Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem
10. 07. 2000 17.31
Napetost med parlamentom in ustavnim sodiščem je naravna in nujna v vsaki državi z ustavnim sodiščem, ki nadzoruje spoštovanje ustave v zakonskih aktih, je zatrdil predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Ludwig Adamovich na svojem predavanju z naslovom Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem. Pripravili so ga državni svet, vlada ter Zveza društev pravnikov Slovenije. Za Adamowicha je bolj ključno vprašanje, do kje segajo pravice ustavnega sodišča, predvsem z vidika interpretacij določenih ustavnih določil, saj so ustave pisane praviloma na splošno in kratko, kar pa ponuja številne različne razlage. Ravno na tej točki po predavateljevem mnenju prihaja do omenjene napetosti med parlamentom in ustavnim sodiščem. Meja med političnimi principi parlamenta, ki simbolizira načelo demokracije, in principi pravne države, ki jih zastopa ustavno sodišče, ni jasna. Njena transparentnost pa je odvisna tudi od urejenosti delitve oblasti in stopnje demokratične kulture v neki državi. Razvoj ustavnih sodišč po svetu (ta so se pospešeno oblikovala predvsem po drugi svetovni vojni) je vzpodbudilo predvsem notorično kršenje človekovih pravic in avtoritarnost oblasti, je dejal Adamovich. V sodobni pluralistični demokraciji smo zato na ustavnih sodiščih priča vedno znova ponavljajočim se konfliktom med splošnim interesom in interesom posameznika.
Björk se bo znova posvetila petju
10. 07. 2000 15.39
Islandska pop pevka Björk je vesela, da se bo po kratkem skoku v svet filma lahko znova popolnoma posvetila pevski karieri. Na novinarski konferenci ob premieri filma Dancer in the dark (Plesalec v temi) režiserja Larsa von Trierja je Björk izjavila, da je bilo snemanje filma kot afera in da se je počutila nelojalno do glasbe. Dodala je, da se je bala, da je glasba ob vrnitvi ne bo sprejela z odprtimi rokami. Po priznanju za najboljšo igralko na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu je pevka snemala novi album, ki naj bi izšel aprila prihodnje leto. Izjavila je, da svet potrebuje nove pesmi, in dodala, da ima zanje vedno veliko zamisli.
Ustavili reaktor v Černobilu
10. 07. 2000 15.27
V jedrski elektrarni Černobil so zaradi poplave, ki jo je povzročilo močno deževje, ustavili še edini delujoči reaktor jedrske elektrarne. Močno deževje je v reaktorju številka 3 povzročilo poplavo, zato so morali zaradi bojazni pred kratkim stikom iz varnostnih razlogov danes reaktor ustaviti. Eden od vodilnih v jedrski elektrarni Oleg Goloskokov je povedal, da za zdaj še vedno črpajo vodo, ki je v kletnih prostorih elektrarne dosegla višino 6 centimetrov.
Ruska centralna banka znova znižala obresti
10. 07. 2000 14.27
Ruska centralna banka je že četrtič letos znižala obrestne mere, tokrat za pet odstotnih točk. Sedanja raven obrestnih mer znaša 28 odstotkov, kar je najnižja raven po februarju 1998. V primerjavi z začetkom leta, ko so se obrestne mere gibale pri 55 odstotkih, pa so se skoraj prepolovile.
Anelka v PSG
10. 07. 2000 14.26
Po pisanju francoskega športnega dnevnika L'Equipe sta se vodstvi Real Madrida in Pariz St. Germaina dogovorili za prestop francoskega reprezentanta Nicolasa Anelke. Za približno 30 milijonov dolarjev bo 21-letni Anelka znova član Parižanov, ki jih je zapustil leta 1997 ob odhodu v angleški Arsenal.