zobe
V Španiji našli milijon let staro lobanjo povodnega konja
02. 08. 1999 11.52
Arheologi so v severni Španiji izkopali milijon let staro lobanjo povodnega konja. Po podatkih raziskovalcev naj bi bila lobanja okrog 70 centimetrov dolga in precej dobro ohranjena, saj ima še vse zobe. Paleontologi so lobanjo našli v Incarcalu v bližini mesta Gerona, kjer je eno najpomembnejših najdišč v Španiji. Čeprav so na tem območju že prej odkrili ostanke povodnega konja, so tokrat prvič odkrili lobanjo. Najdbo naj bi najprej preučili in jo nato razstavili v arheološkem muzeju blizu Gerone.
Britancu po 37 letih iz trebuha odstranili protezo
22. 06. 1999 08.17
Britancu Davidu Flandersu so zdravniki vrnili protezo, ki jo je pogoltnil pred 37 leti. ''Že zdavnaj sem pozabil nanjo,'' je za časnik The Sun dejal Flanders. Britanec je svoje prave spodnje zobe izgubil v prometni nesreči, ko je bil star petnajst let. Kasneje je v spanju pogoltnil še umetne. Čeljustni ortoped mu je naredil novo protezo in mu svetoval, naj se za staro ne meni več. Po skoraj štirih desetletjih je dobil Flanders močne bolečine v trebuhu, ko je nekoč plesal v diskoteki. Zdravniki so se odločili za operacijo in v trebuhu našli nepoškodovane umetne zobe, ki so bili razlog za bolečine.
Nieuwendyk spet mož odločitve
27. 05. 1999 11.14
V tretji tekmi konferenčnega finala (zahod) ameriške profesionalne hokejske lige so Dallas Starsi s 3:0 premagali Colorado Avelanche in povedli z 2:1 v zmagah.
V Patagoniji odkrili verjetno največje dinozavre
02. 05. 1999 11.20
V argentinski Patagoniji so odkrili ostanke verjetno največjih dinozavrov na svetu. Dolgi naj bi bili štirinajst metrov, visoki pa osem metrov, je dejal direktor muzeja v mestu Plaza Huincul, ki leži kakih 1500 kilometrov jugovzhodno od Buenos Airesa. Arheologi so našli kosti glave in nog ter zobe najmanj petih živali. Šlo naj bi za mesojede živali, ki bi lahko bile večje od vrste Giganotosaurus carolinii, poudarjajo znanstveniki. Po njihovih podatkih so velikanski dinozavri živeli pred približno 90 milijoni let, njihova lobanja pa je verjetno obsegala 1,80 metra.
Španski arheologi odkrili naselbino iz bronaste dobe
01. 05. 1999 12.29
Španski arheologi so pri Madridu odkrili ostanke 3500 do 4000 let stare naselbine iz bronaste dobe. Med najdbami so tudi štirje grobovi, v katerih so našli kosti in zobe petih ali šestih ljudi. V grobovih so bili tudi kameninasti kozarci zvončaste oblike, ki so značilni za to kulturo. Najdbe so v veliki meri zelo dobro ohranjene. Nedaleč od grobov so arehologi odkrili tlorisni načrt več stnovanjskih naselij, silosov in jam za odpadke ter skladišč. Arheologi so izkopali tudi orodje iz brona, nože, mline za žito in posodo.
Nenavadna človekoljubna pomoč Ukrajini
26. 04. 1999 07.31
Srednješolci v ukrajinskem kraju Četkov so ob odprtju paketov ameriške človekoljubne pomoči doživeli razočaranje. Najstniki, ki so v paketih pričakovali vsaj kilogram sladkarij, so namreč zagledali le par plastičnih rokavic in kratke hlače kaki barve. V mestu to ni bilo prvo nenavadno doživetje ob človekoljubni pomoči. Zobna pasta, ki jo je osnovnošolcem podarilo podjetje Blend-a-med, je bila namreč tako trda, da bi si otroci z njo prej lahko zlomili kot očistili zobe.
Japonci so se domislili umivanja zob brez vode
17. 04. 1999 09.55
Japonci si bodo lahko poslej zobe čistili tudi brez zobnih krtačk in kreme. Zadeva je nadvse preprosta, na prst si nataknete hamigaki-san, majhen naprstnik iz bombaža, in začnete drgniti svoje zobe. Bombaž je prepojen z raztopino, ki ima podobno sestavo kot zobne kreme in ima okus po meti. Hamigaki-san je postal nadvse priljubljen zlasti pri mladenkah. Zavitek desetih hamigaki-sanov stane preračunano približno 555 tolarjev. Izdeluje jih neko podjetja iz Kobeja, katerega zaposleni so pred štirimi leti med uničujočim potresom spoznali kako neprijetno je, če ni vode in si ne moreš umivati zob.
Tuji tisk o Kosovu
29. 03. 1999 10.26
<B>Algemeen Dagblad </B>(Nizozemska): Članice zveze NATO se ne bi smele obotavljati uporabiti še več letal, s katerimi naj bi zadeli morilce. Občasno se pojavljajo ideje, da bi Srbe premagali tudi s kopenskimi silami, vendar jih ne bi smeli upoštevati. Spopadi bi se na tak način samo še podaljšali in postali še bolj krvavi. Prav tako bi porabili preveč časa za to, da bi zbrali dovolj enot. Kopenske sile bi se lahko pojavile šele, ko bo popustil Milošević in zagotovil avtonomijo Kosova.
Steklino prenašajo netopirji
17. 02. 1999 08.37
Večino primerov stekline v Združenih državah Amerike povzročijo ugrizi netopirjev, so pokazale ugotovitve raziskave centra za nadzor in preprečevanje bolezni v Atlanti. Od leta 1970 so v ZDA zabeležili 27 primerov stekline in kar 20 jih pripisujejo različicam nekega virusa, ki je pogost med netopirji. Čeprav je možno, da se različice virusa stekline z netopirjev prenesejo na človeka tudi preko drugih sesalcev, je najverjetnejša razlaga okužbe ugriz netopirja, trdijo znanstveniki. Netopirji imajo majhne zobe, ki pri ugrizu ne puščajo sledov.
Hipokrat je zobe umival z marmornim prahom
29. 01. 1999 08.20
Zob si ne čistimo od danes. Iskanje učinkovite in prijetne zaščite zob se je začelo že v antični Grčiji, ko je Hipoktrat ljudem priporočal, da si zobe umivajo z marmornim prahom. Precej kasneje, leta 1683, je Antony van Leeuwenhoek dokazal prisotnost bakterij na zobeh. Začetnik mikrobiologije je W. D. Miller, ki je v 19. stoletju priporočal vsakodnevno čiščenje zob, s čimer naj bi omejili rast bakterij in izločanje škodljivih kislin. Prve zobne paste v sodobnem pomenu besede so vsebovale kalcijev karbonat in malo mila v prahu, vendar pa so te paste dražile ustno votlino. Šele po drugi svetovni vojni je Colgate izdelal pasto za zobe, ki je namesto mila vsebovala sintetični detergent, ki je imel nekoliko boljši okus, učinkovito pa je preprečeval tudi izločanje kislin, ki povzročajo karies. V zgodnjih 50-ih so odkrili, da zobno sklenino dokaj uspešno ščiti fluor. Kasneje so si kemične tovarne prizadevale izdelati zobno pasto, ki bi preprečevala preobčutljivost zob, danes pa veliko pozornost namenjajo beljenju zob.
V Berlin namesto Jurkoviča Jurica Golemac
04. 01. 1999 16.49
Košarkarji Uniona Olimpije bodo v četrtek začeli drugi del evropske lige (skupina H), v katerem jih čakajo po dve tekmi z berlinsko Albo, Zadrom in Ulkerjem iz Carigrada. Prvi nasprotniki bodo Nemci, ki so prvi del sicer končali na zadnjem mestu, vendar so vse tri zmage dosegli prav v zadnjih treh krogih.
Japonski možje z neprijetnim zahadom
31. 12. 1998 08.56
Večino japonskih žena moti slab zadah njihovih mož. Po raziskavi, v kateri je sodelovalo 60 zakonskih parov v starosti od 20 do 50 let, 83 odstotkov žena meni, da bi morali njihovi možje narediti nekaj v zvezi z neprijetnim zadahom. Le 17 odstotkov moških je izjavilo, da so si pripravljeni bolj temeljito umivati zobe, tretjina mož pa bo odslej redno žvečila žvečilni gumi.
Pitje po slamici je manj škodljivo za zobe
15. 09. 1998 08.46
Pitje po slamici lahko zmanjša škodljivi vpliv gaziranih ali sladkanih pijač za zobe, kažejo rezultati raziskave, objavljeni v časniku British Dental Journal. Kot navaja poročilo zdravnikov stomatološke klinike v Glasgowu, z uporabo ozke slamice, ki jo postavimo v zadnji del ustne votline, pijača ne pride v tolikšni meri v dotik z zobmi kot pri pitju iz kozarca. Zdravniki so pri svoji raziskavi preučili navade dvajsetih otrok, starih med 4 in 17 let.
Francija - Hrvaška 2:1 (0:0)
09. 07. 1998 12.30
V drugem polfinalu svetovnega nogometnega prvenstva je Francija premagala Hrvaško z 2:1 (0:0) in se bo v nedeljo v finalu pomerila z reprezentanco Brazilije.
Čisti zobje ščitijo pred infarktom
19. 02. 1998 08.14
Da bi preprečili srčni infarkt, morate telovaditi, uživati zdravo prehrano, zlasti pa je pomembno, da si redno čistite zobe, sporočajo ameriški strokovnjaki z univerze v Minessoti. V zobnih oblogah naj bi namreč odkrili bakterije, ki povzročajo kopičenje krvnih ploščic, kar je prvi korak pri nastanku strdkov, ki lahko povzročijo srčno ali možgansko kap. Bakterije preko obolelih dlesni zlahka preidejo v kri. Ameriški raziskovalci so do omenjenega odkritja prišli na podlagi poskusov na zajcih. Pri živalih, ki so jim vbrizgali klice iz umazanih in obolelih dlesni, med katerimi so bile tudi bakterije Streptokokus in Porfiromonas, so opazili kopičenje krvnih ploščic, motnje v srčnem ritmu ter pospešeno dihanje. Ugotovili so, da te učinke povzročajo samo bakterije, ki vsebujejo beljakovino PAAP, ki jo povezujejo s kopičenjem krvnih ploščic.
V parku piranhe, krokodili pa še kaj se verjetno najde...
08. 12. 1997 08.57
Nekemu petnajstletnemu ribiču se je v mestnem parku sredi Madrida posrečil nenavaden ulov: na trnek je zagrizla velikanska, 34 centimetrov dolga in dober kilogram težka piranha. "Sprva sem mislil, da je krapovec, potem pa sem opazil velikanske zobe", je povedal petnajstletni Carlos Gonzales. Ta nevarna podvodna roparica je sicer doma v tropskih rekah južne Amerike, kot sta Orinoko in Amazonka, kot piše časnik El Mundo, pa je v mestni ribnik verjetno zašla, ko se je njene družbe naveličal kak lastnik domačega akvarija. Piranhe pa verjetno niso edine eksotične prebivalke madridskega ribnika. Vrtnarji tako trdijo, da so med drugim opazili celo krokodila, mestni svet, ki je pristojen za vzdrževanje parka, pa je moral njihove trditve sicer s težkim srcem potrditi.