zunanji dolg
Devizne rezerve Slovenije konec julija nekaj več kot 4,5 milijarde dolarjev
16. 09. 1998 12.52
Slovenske devizne rezerve so konec julija letos znašale 4,520 milijarde dolarjev. To je za 16,3 milijona dolarjev manj kot mesec prej, vseeno pa so devizne rezerve presegle skupni zunanji dolg države, ki je zadnji dan letošnjega julija znašal nekaj več kot 4,475 milijarde dolarjev, je razvidno iz najnovejše, avgustovske številke Biltena Banke Slovenije.
Zunanji dolg ZRJ presegel 20 milijard DEM
17. 08. 1998 07.36
Zunanji dolg ZR Jugoslavije znaša po poročanju dnevnika NT Plus 20,4 milijarde DEM, letne obresti pa še približno milijardo do poldrugo milijardo. Skupaj z notranjim dolgom naj bi bila država zadolžena kar za 30 milijard mark. Dolg deviznim varčevalcem znaša 6,5 milijarde mark, še milijardo pa država dolguje za obresti. Neizplačane obveznosti iz državnega proračuna so dosegle 3,9 milijarde mark, kamor je vračunan dolg do upokojencev v višini 1,5 milijarde mark.
Washington Post: ZRJ na robu gospodarskega zloma
10. 08. 1998 08.35
Zvezna republika Jugoslavija (ZRJ) je s svojo politiko in vojno na Kosovu zabredla na rob gospodarskega zloma, piše časnik Washington Post, ki ga povzema neodvisna jugoslovanska agencija Beta.
Slovaški dolg približno 10,5 milijarde dolarjev
26. 05. 1998 08.11
Slovaški dolg do tujine je konec februarja letos znašal 10,5 milijarde tolarjev, kar je za 0,6 milijarde dolarjev več kot konec leta 1997. Po podatkih centralne banke se je dolg vlade in centralne banke v omenjenem primerjalnem obdobju povzpel za sto milijonov dolarjev na 1,8 milijarde dolarjev, medtem ko so se obveznosti bank in podjetij do tujine povečale za 700 milijonov dolarjev na 8,7 milijarde dolarjev. Kratkoročne bruto obveznosti do tujih posojilodajalcev so februarja znašale 4,7 milijarde dolarjev, medtem ko so ostalo dolgoročna posojila. Kot v svojem poročilu še navaja centralna banka, se je zunanji dolg na prebivalca znižal z januarskih 1990 dolarjev na februarskih 1982 dolarjev.
Lani upadlo zadolževanje v tujini
03. 05. 1998 07.45
Lani je bilo v tujini sklenjenih za 1350 milijonov ameriških dolarjev novih kreditnih poslov, kar je za 16,3 odstotka manj kot v letu 1996. Kot navaja letno poročilo Banke Slovenije, se je tako prvič po letu 1991 obseg kreditnih poslov zmanjšal glede na preteklo leto.
Belgija prodala zlato za plačilo dolgov
05. 04. 1998 12.12
Belgija bo prihodek od nedavne prodaje zlata iz svojih rezerv porabila za odplačilo tujih posojil, ki jih mora letos plačati. Skupni zunanji dolg Belgije znaša približno 263 milijard dolarjev.
Hrvaški zunanji dolg znaša 5,96 milijarde ameriških dolarjev
22. 02. 1998 10.38
Zunanji dolg Hrvaške je konec lanskega novembra dosegel 5,96 milijarde ameriških dolarjev, kar je za 55,3 milijona dolarjev več kot pred mesecem dni, so ugotovili v hrvaški osrednji banki. Na sam dolg od tega odpade 5,91 milijarde dolarjev, pri čemer so obveznosti po srednjeročnih in dolgoročnih posojilih porasle na 5,49 milijarde dolarjev, obveznosti kratkoročnih posojil pa so znašale 429 milijona dolarjev. Napaka zaradi časovnega premika pri registraciji odplačila obresti je znašala 45,4 milijona dolarjev.
Predsednik Svetovne banke zadovoljen s potekom gospodarskih reform v Južni Koreji
08. 02. 1998 09.39
Predsednik Svetovne banke James Wolfensohn je ob svojem obisku v Južni Koreji izrazil zadovoljstvo nad potekom reform v tej azijski državi. Posebej je pohvalil sporazum, sklenjen med sindikati, podjetji in vlado, ki podjetjem dovoljuje odpuščanje delavcev. Po njegovem mnenju mora vlada vztrajati pri politiki visokih obrestnih mer, s katero bo dosegla stabilizacijo deviznih trgov. V Južni Koreji je trenutno brez zaposlitve milijon ljudi, njen zunanji dolg pa znaša 153 milijard ameriških dolarjev.
Devizne rezerve nekoliko večje od zunanjega dolga
07. 01. 1998 16.25
Devizne rezerve slovenske centralne banke in poslovnih bank so konec lanskega oktobra znašale 4 milijarde 467 milijonov dolarjev. Po podatkih Banke Slovenije, objavljenimi v zadnji številki bančnega Biltena, pa je zunanji dolg Slovenije ob koncu lanskega oktobra znašal 4 milijarde 263 milijonov dolarjev.
Za več kot 150 milijard dolarjev dolgov Južne Koreje
31. 12. 1997 08.10
Zunanji dolg Južne Koreje je konec novembra po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) znašal skoraj 157 milijard dolarjev. Podatek zajema tudi posojila čezmorskih podružnic korejskih finančnih ustanov in posojila pri tujih bankah. Južnokorejska vlada bo v sodelovanju z IMF vsak mesec objavljala podatke o zunanjem dolgu, saj se je Seul v okviru pogajanj z IMF o premostitvenem posojilu zavezal, da bo poleg ustreznih gospodarskih in finančnih reform poskrbel tudi za večjo transparentnost. IMF, Svetovna banka in Azijska banka za razvoj so Južni Koreji doslej namenile 14 milijard dolarjev premostitvenega posojila, IMF in 13 držav pa so obljubili še 10 milijard dolarjev predčasnih posojil do konca januarja.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.